Odločitev se bosta držala kot 'pijanec plota'

Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta se danes srečala v Zagrebu ob robu Slovensko-hrvaškega gospodarskega foruma na sedežu Hrvaške gospodarske zbornice (HGK). Kot je Kosorjeva poudarila na novinarski konferenci, je šlo izključno za sestanek na gospodarski ravni, katerega namen je bil  oplemenititi sodelovanje med državama na gospodarskem področju. S tem so želeli obrniti novo stran v medsebojnih odnosih, kar bi bila lahko tudi rešitev za vse druge države.

Glede arbitražnega sporazuma je Kosorjeva napovedala, da se bo srečala s koalicijskimi partnerji v vladi in predstavniki parlamentarnih strank. Pričakuje podporo v hrvaškem parlamentu, to pa si obeta na podlagi pisma švedskemu predsedstvu Evropski uniji po ljubljanskem sestanku premierjev Slovenije in Hrvaške v začetku septembra, pa tudi švedskem odgovoru.

Odšla zadovoljna z dogovorom?

Pahor se je danes srečal tudi s predsednikom največje opozicijske stranke na Hrvaškem SDP Zoranom Milanovićem. Po srečanju nista dajala izjav, vendar sta bila oba očitno zadovoljna in nasmejana. Pahor je Milovanoviću poskušal razložiti, da nihče ne bi imel koristi od tega, da se sporazum spet preloži.

Sporazum ne sme vsebovati rešitev

Predsednica nacionalnega odbora za spremljanje hrvaških pogajanj z EU in poslanka Hrvaške ljudske stranke (HNS) Vesna Pusić je pred tem dopoldne ocenila, da predlog arbitražnega sporazuma ne sme vsebovati rešitve niti prejudicirati odločitve arbitražnega sodišča.

Po njeni oceni namreč ni jasno, kaj v predlogu sporazuma pomeni stik z mednarodnimi vodami. "Če to vključuje vse možne vrste stika: neposreden, posreden in kondominij, je to lahko izhodiščno stališče, če pa pomeni neposreden stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, pa prejudicira izid arbitraže," je dejala Pusićeva.

Po njeni oceni je treba omenjeno vprašanje pojasniti, še preden bo predlog sporazuma šel v sabor. Tako bi bilo ta teden najbolje, če bi se to vprašanje rešilo na ravni premierjev ali diplomacije. Napovedala je tudi, da bo kot predsednica nacionalnega odbora za spremljanje hrvaških pogajanj z EU zahtevala sestanek s Kosorjevo. Menila je še, da je bil s predlogom sporazuma storjen korak nazaj, saj je odločeno, da bo arbitražno sodišče odloča o vsem, torej da ne bo samo fasada, ampak da ima pravico obravnavati vse vrste stika z mednarodnimi vodami.

Pahor je izpostavil, da državi težave rešujeta že 18 let, a do zdaj vedno neuspešno. Poudarja, da so poskusi reševanja sporov sicer bili, a do rešitve niso nikoli prišli. Pahor si zdaj obeta, da bo ob pomoči tretje strani spor končno presežen. Kot pravi, gre za prelomni trenutek v odnosih med državama in da se morajo državi in naroda odločiti, ali bodo na prihodnost gledali skozi skupne interese, kar bo prineslo stabilnost, prijateljstvo in blaginjo, ali zgolj na razlike, kar bo imelo za posledice spopade in nestabilnost.

Predsednik SDS Janez Janša pa se je že kritično odzval na srečanje med Pahorjem in Kosorjevo.

Državi imata skupen interes

"V preveliki večini javnosti na obeh straneh se je utrdila napačna teza, da je edini interes Hrvaške, da čim prej postane članica EU, interes Slovenije pa, da je čim prej rešeno vprašanje meje," je še ocenil Pahor. Dodal je, da je vstop Hrvaške v EU tudi v interesu Slovenije, reševanje vprašanja meje pa tudi v interesu Hrvaške.

Kot je še povedal predsednik slovenske vlade, je ta interes vzajemen in omogoča odpiranje povsem novega poglavja v odnosih med državama, s predsednico Kosorjevo pa sta odločena, da se ne glede na morebitno nepriljubljenost njunih odločitev teh držita kot "pijanec plota". Pojasnil je, da se mu omenjena odločnost zdi "zelo pomembna" za utrditev zaupanja med državama in tudi med premierjema osebno. Zagotovil je tudi, da bosta s hrvaško premierko storila vse, kar mislita, da je dobro za blaginjo in varnost obeh držav in narodov.

Med drugim je Kosorjava še dejala, da so odnosi na politični ravni izjemno pomembni tudi za gospodarsko sodelovanje med državama. Pojasnila je, da je to pokazalo srečanje obeh premierjev v Trakošćanu, po katerem se je, kot je dejala, občutno zvišalo število slovenskih turistov na Hrvaškem.

Državljani pričakujejo rešitve

"Večina Slovencev meni, da je mene Jadranka Kosor prepeljala 'žejnega čez vodo', Hrvati pa menijo, da smo to storili mi. Vendar pa smo mi zgradili most in gremo v pravo smer,“ naj bi po poročanju portala Javno.com še dejal Pahor.

Kosorjeva je še poudarila, da je težko zgraditi most, saj mnogi menijo, 'da eden drugega vodiva čez vodo'. Dejala je še, da so potrebne volja, ljubezen in vztrajnost, da bi ustvarili medsebojno zaupanje. Kosorjeva je še zaključila, da državljani od politike pričakujejo rešitve in ne novih zidov.

Spodrsljaj pred začetkom srečanja

Srečanje slovenskega premierja Boruta Pahorja s hrvaško kolegico Jadranko Kosor se je začelo z manjšim spodrsljajem hrvaške moderatorke. Ta je Boruta Pahorja najprej preimenovala v Borisa, nato pa ga je predstavila kot hrvaškega premierja.

Gostje se zaradi napake niso pretirano vznemirili. Pahor pa naj bi po poročanju časopisa Večernji.hr dejal, da je ta spodrsljaj isto, kot če bi Kosorjeva bila razglašena za predsednico vlade Republike Slovenije.

'Stik z odprtim morjem sploh ni vprašanje'

Pahor je že minuli teden dejal, da bo Kosorjevi predlagal, da osnutek arbitražnega sporazuma o načinu reševanja spora glede meje s Hrvaško postane javen. Pojasnil je še, da bo objavo dokumenta predlagal, da bodo lažje branili njegovo vsebino, ker je opazil, da se mnogi sklicujejo na dokument, ki ga ne poznajo. Pahor je še ponovil, da je osnutek arbitražnega sporazuma po njegovem mnenju ugoden. Zatrdil je tudi, da je v predlaganem arbitražnem sporazumu zapisana tudi naloga arbitražnega sodišča, da določi stik teritorialnih voda Slovenije z mednarodnim morjem.

Premierja obeh držav sta danes v Zagrebu nadaljevala dialog, ki sta ga začela na prvem srečanju 31. julija v Trakošćanu ter nadaljevala sredi septembra v Ljubljani. Do srečanja premierjev v Trakošćanu je prišlo, potem ko sta Bruselj in sedanje švedsko predsedstvo EU po propadu polletnih prizadevanj evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bi pomagal državama pri iskanju rešitve za vprašanje meje in s tem zastoja hrvaških pogajanj z EU, Ljubljani in Zagrebu večkrat dala vedeti, da se morata državi sami dogovoriti, kako naprej.