Bomo mandatarja dobili šele v tretjem krogu? Tonin meni, da je to 'najbolj realna verjetnost'

"Spoštovani gospod predsednik, do danes, ko se izteka 30 dnevni rok, nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade. V skladu s prvim odstavkom 111. člena Ustave Republike Slovenije in prvim odstavkom 225. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije Vas obveščam, da zaradi navedenih razlogov Državnemu zboru Republike Slovenije ne predlagam kandidata za predsednika vlade in Vas prosim, da se Državni zbor Republike Slovenije na seji s tem seznani," je predsedniku DZ Mateju Toninu sporočil predsednik države Borut Pahor in utemeljil svojo odločitev.

Z njegovo odločitvijo se bo DZ seznanil na seji predvidoma v petek. Po seznanitvi se začenja drugi krog, ki traja 14 dni, torej do 10. avgusta. V tem času lahko kandidata za mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali vsaj deset poslancev, pri čemer se najprej glasuje o predsednikovem kandidatu.

Če tudi ta krog ne bo uspešen, se morajo poslanci o tem znova seznaniti in takrat začne teči zadnji, tretji krog, ki traja samo 48 ur. Ko se izteče mora Državni zbor ugotoviti ali kandidat je oziroma ali bo opravil glasovanje. Če da, potem se to glasovanje opravi med 20. in 23. avgustom. In če tudi takrat ne bo uspelo, potem predsednik Pahor razpusti Državni zbor in razpiše nove predčasne volitve. Te bi se lahko zgodile sredi oktobra.

V politiki so stvari nepredvidljive

Predsednik NSi, Matej Tonin, je danes sicer namignil, da se lahko v prihodnjih dneh marsikaj spremeni. "Prihajamo v drugo fazo sestavljanja vlade, in vse stvari, ki jih bomo delali v prihodnosti, bodo izjemno občutljive in bo treba modro ravnati," je dejal. 

Pred točno enim tednom se je sicer njegova stranka umaknila iz pogajanj s Šarčevim petorčkom, a Tonin dodaja: "Če kaj, potem sem se v tem času v politiki naučil, da so stvari zelo nepredvidljive, da se lahko spreminjajo iz dneva v dan". 

Na vprašanje, ali bomo mandatarja dobili šele v tretjem krogu, pa je Tonin odgovoril: "Mislim, da je to najbolj realna verjetnost".

Šarčev petorček se ozira k Levici

Medtem se bodo nadaljevali pogovori peterice strank pod okriljem predsednika LMŠ Marjana Šarca. Šarec se bo s predsedniki SD, SMC, SAB in DeSUS srečal predvidoma v torek, njihov cilj pa je, kot so v petek pojasnili v LMŠ, oblikovanje koalicije z več kot 46 poslanskimi glasovi podpore. K sodelovanju bodo najverjetneje povabili Levico, s katero se je Šarec v preteklih tednih že pogovarjal o sodelovanju, in sicer predvsem o projektnem.

V Levici so se sicer pripravljeni pogovarjati o koalicijskem sodelovanju z LMŠ. Pričakujejo, da bodo pogajanja potekala pod enakimi pogoji, kot so veljali za NSi. Vztrajajo pri svojih predvolilnih ciljih in pričakujejo, da bo plod pogajanj koalicijska pogodba, ki jim bo vsaj delno sledila. Levica, ki v petek še ni dobila vabila na pogovore, sedaj pričakuje resna pogajanja, s peterico strank pa so se pripravljeni pogovarjati tudi o projektnem partnerstvu.

Položaju mandatarja se ne odpoveduje niti Janša

Prav tako se mandatarstvu ni dokončno odpovedal predsednik SDS Janez Janša. V pismu Pahorju, v katerem mu je sporočil, da zaenkrat ne obstaja potrebna večina za stabilno vlado, je namreč zapisal, da obstaja možnost, da se takšna večina oblikuje v naslednjih tednih. Komunikacija s strankami je namreč po njegovih navedbah pokazala pripravljenost za preseganje razlik med programsko različnimi strankami.

V katerih programsko različnih strankah so izrazili pripravljenost za sodelovanje v njegovi vladi, ni razkril, prav tako pogovorov s SDS niso potrdili v nobeni od strank z levega političnega pola. Tako je znano le, da se je Janša nekajkrat sestal s predstavniki NSi, ki jim je tudi poslal osnutek koalicijske pogodbe, in s predstavniki SNS, s katerimi so po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča za sodelovanje v koaliciji že dlje časa dogovorjeni.