Borut Pahor je uvodoma povedal, da se je 3. in 4. novembra lani v državnem zboru na ločenih pogovorih posvetoval o datumu razpisa parlamentarnih volitev. Razen ene poslanske skupine je bilo soglasno mnenje, da je prvi možni datum, 24. april 2022, najboljša izbira.
"Tako sem že v začetku novembra, takoj po koncu posvetovanj, obvestil javnost o svoji nameri, da z odlokom določim 24. april 2022 kot dan izvedbe državnozborskih volitev. V tem primeru bom v odloku določil za dan začetka volilnih opravil 14. februar 2022," je dejal.
Člane Državne volilne komisije (DVK) je na pogovor povabil z namenom, da se dovolj zgodaj uradno seznanijo z dnevom izvedbe volitev in ustrezno prilagodijo vse postopke in opravila, tudi glede na covidne razmere tako, da bodo imeli vsi volilni upravičenci možnost glasovanja tako ali drugače.
"Državno volilno komisijo sem danes obvestil, da bom 9. februarja podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, da bom kot datum za začetek volilnih opravil določil 14. februar, kot dan za izvedbo volitev pa 24. april 2022. Ocenjujem, da ima Državna volilna komisija dovolj časa, da tudi v kovidnih razmerah pripravi, organizira in izvede volitve tako, da nad rezultati volitev ne bo nobene sence dvoma."
Glede poslanca SNS Zmaga Jelinčiča, ki je Pahorja pozval, naj volitve razpiše na zadnji možni datum, in sicer 5. junija, je Pahor dejal, da je to sicer legitimno stališče, vendar je njegova pristojnost in odgovornost, da se odloči in podpiše odlok. "Ocenjujem, da je tudi v teh covidnih razmerah izbrani datum za izvedbo volitev ,24. april 2022, najprimernejši datum," je še enkrat ponovil.
Ob tem je Pahor spomnil, da je bilo v zadnjih dveh letih v covidnih razmerah v evropskih državah opravljenih več kot 40 volitev na lokalni, deželni in državni ravni, pri čemer so našli različne načine za nemoten potek volitev. Mimogrede, na Portugalskem bodo na vrhu petega vala konec tega meseca izvedli parlamentarne volitve.
"Ne glede na povečano število okužb, vrh petega vala sicer pričakujemo do konca meseca, vlada ni razglasila epidemije. Poleg tega kljub povečanemu številu okužb ni zaprtja države, temveč prav nasprotno – popuščanje ukrepov glede dolžine karantene za normalno omogočanje dela in življenja," je še dodal.
Spomnimo
V SNS so Pahorja v sredo pozvali, naj volitve razpiše na zadnji možni datum, in sicer 5. junija. Kot razlog za takšno odločitev so navedli aktualne epidemiološke razmere, ki naj bi po napovedih dosegle vrh konec januarja, kdaj bo sledila umiritev, pa si po njihovih navedbah nihče ne upa napovedati.
Po mnenju SNS se ob tem odpira tudi vprašanje, kaj bo s tistimi, ki zaradi karantene ali samoizolacije ne bodo mogli na volitve. "Primorani bodo kršiti ukrepe oziroma odloke, ali pa jim bodo kršene volilne pravice," so v SNS zapisali v pobudi. Pogovori o tem, kako ukrepati v takšnih primerih, so sicer že stekli, a rezultatov še ni, opozarjajo v SNS. Zato predlagajo, da Pahor volitve razpiše junija, saj se bo na tak način zagotovila verjetnost, da bodo lahko na volišča odšli vsi zainteresirani volivci.
"Vsakemu, ki ima pravico voliti, mora biti ta pravica tudi omogočena. Neizpolnjevanje pogoja PCT, karantena ali izolacija ne smejo biti ovire za udeležbo na volitvah. Ena od rešitev je tudi, da se predčasne volitve pričnejo že v nedeljo, 17. 4., in končajo 21. 4.," pa je zapisal Brane Golubović iz LMŠ.
Člani DVK so sicer na torkovem posvetu na Brdu pri Kranju med drugim razpravljali o možnih oblikah glasovanja volivcev v karanteni ali izolaciji. Sklenili so, da bodo prihodnji teden organizirali sestanek z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in strokovno skupino.
KOMENTARJI (295)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.