Pahor: 'Blokada reform lahko postane geslo države'

Zakon o malem delu vsem upravičencem prinaša dodatne pravice, ki jih doslej niso imeli: pravico do dodatnega zaslužka, do minimalnega plačila, do štetja pokojninske dobe z opravljenim delom in tudi do priznavanja delovnih izkušenj, je na predstavitvi argumentov za zakon o malem delu v Ljubljani poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Vse, ki zakon primerjajo z rednim delovnim razmerjem, sprašuje, katero od pravic iz delovnega razmerja sedaj daje študentsko delo, delo na črno ali pogodbeno delo. "Nobene," odgovarja minister. Te kritike so zato po njegovih besedah izmišljene in pogosto demagoške.

Brez uveljavitve zakona bodo brez možnosti za dodaten zaslužek ostale vse tri skupine upravičencev: upokojenci, študentje in brezposelni, opozarja Svetlik. Če zakon ne bo uveljavljen in ne bo dodatnih sredstev, ki jih predvideva za štipendije, pa je po ministrovih besedah ogrožen tudi štipendijski zakon.

Premier Pahor je na razpravi navzoče opozoril na referendumsko zakonodajo. V tem referendumskem položaju po njegovih besedah obstoji nevarnost za ta in za prihodnje mandate, da izvolitev DZ ne bo zadoščala za to, da bi Slovenija politično upravljala sama s sabo. Zato je pozval k podpori zakona na referendumu in opozoril, da lahko blokada reform postane geslo slovenske države.

Če ne bomo sprejeli pokojninske reforme, zakona o malem delu in zakona o preprečevanju dela na črno, bodo bonitetne ocene naše države padle in znašli se bomo v dolžniški krizi, opozarja.

"Zakon o malem delu daje pravice in ureja nekatere stvari, ki do zdaj niso bile urejene. Morda zakon vsakemu ne ustreza, toda nikoli ne bomo prišli, tudi pri malem delu, do rešitev, s katerimi se bodo vsi strinjali," je še dejal.

Zakon o malem delu podpirajo tudi v Mestni zvezi upokojencev Ljubljana. Kot so zapisali, bodo rešitve v zakonu tako dijakom in študentom kot tudi brezposelnim in upokojencem omogočile, da si prek malega dela izboljšajo svoj materialni položaj. Prav zaradi kvot, s katerimi zakon omejuje delodajalce, lahko pričakujemo, da bo v prihodnje več mladih dobilo redno zaposlitev, menijo v zvezi.

Zakon o malem delu odpira možnost starejšim, da tudi v jeseni življenja izkoristijo svoje bogate delovne izkušnje in tudi kot upokojenke in upokojenci ostanejo aktivni del družbe. "Zato se nam zdi primerno, da izpolnimo svojo državljansko dolžnost in se referenduma udeležimo ter na njem glasujemo za zakon," so zapisali.

Tudi v Zboru za republiko pozvali h glasovanju proti zakonu o malem delu

Zbor za republiko je na novinarski konferenci volivce pozval, naj na referendumu glasujejo proti zakonu o malem delu. V Zboru so prepričani, da študenti po koncu študija potrebujejo "prava kakovostna delovna mesta in ne malih, upokojenci pa predvsem blaginjo in varnost na podlagi dela, ki so ga opravljali doslej".

V zboru priznavajo, da ima sedanji sistem vrsto pomanjkljivosti in da Slovenija nujno potrebuje temeljite reforme, "a nikakor ne takšnih, kot je sedanji zakon o malem delu". "Zamenjava študentskega dela z malim delom problemov nikakor ne bo rešila, temveč samo še zaostrila," je v izjavi zbora zapisal njegov predsednik Gregor Virant.

Slednji je tudi prepričan, da bo, če bo zakon o malem delu potrjen, marsikateri študent zaradi omejitev, ki izhajajo iz zakona, ostal brez virov za financiranje svojega študija. Poleg tega zakon namesto reda in onemogočanja zlorab prinaša predvsem nove birokratske ovire in dodatna davčna bremena, meni.

V SLS so prepričani, da je zakon o malem delu korak nazaj, kar bodo po prepričanju njenega poslanca Franca Pukšiča vladi na referendumu dokazali tudi volivci.

Pukšiča tudi moti, da si je vlada s spremembo zakona omogočila, da lahko za referendumsko kampanjo troši proračunska sredstva: "V času zapletene gospodarske situacije, ko moramo vsi proračunski porabniki zategniti pasove, je moralno sporno in skrajno neetično, da vlada za svoje politične potrebe porablja še dodatna proračunska sredstva."

V Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS, so v izjavi za javnost zavrnili trditve vlade, da bodo študentje v primeru potrditve zakona dobili več štipendij. Slednje ne drži, saj študentje dela več ne bodo opravljali v takem obsegu, kot so ga zdaj, ker se bodo za delovna mesta borili skupaj z brezposelnimi in upokojenci, so zapisali.

Navajajo tudi, da bo po novem zakonu študent lahko zaslužil le še okoli 240 evrov na mesec, ob tem pa se sprašujejo, kako naj študent preživi s tem zneskom.

SDM se je pri nasprotovanju zakonu pridružila tudi evropska poslanska Romana Jordan Cizelj. Vse volivke, posebej pa mlade, je v izjavi za javnost pozvala, naj se v čim večjem številu udeležijo referenduma in glasujejo proti zakonu.

Klub seniorjev in seniork SDS je prepričan, da zakon o malem delu uvaja novo mezdno obliko zaposlovanja, hkrati pa je slab vladni nadomestek za nenehno zmanjševanje pokojnin.

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pa je v izjavi za javnost zavrnilo nekatera "zavajanja vlade" o zakonu, med drugim tudi navedbo, da bo, če zakon ne bo sprejet, zmanjkalo denarja za štipendije: "Država mora zagotoviti sredstva za štipendije (državne in Zoisove) iz državnega proračuna, torej te štipendije niso v nobeni meri vezane na izid referenduma."

Zeleni Slovenije pa ugotavljajo, da so reforme potrebne, "vendar takšne, ki ne bodo sposobnih ljudi tiščale navzdol, kar je sicer slovenska praksa že dolga desetletja".