Parlamentarne stranke glede spremembe volilne zakonodaje še vedno neenotne

Borut Pahor je v izjavi za medije po srečanju poudaril, da je bilo danes doseženo prvo soglasje v zvezi s spremembami volilne zakonodaje. Ne glede na to, ali bo šlo za spremembe volilnih okrajev ali za uvedbo volilnih list in relativnega preferenčnega glasu, bo zakonski predlog vložen s podpisi poslank in poslancev. To bi lahko odgovorilo na vprašanje, kateri predlog bodo najprej obravnavali v DZ, je pojasnil predsednik republike.

Za spremembo meja volilnih okrajev je potrebnih 46 glasov, za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu pa je potrebnih 60 poslanskih glasov. Na današnjih pogovorih je Pahor ugotovil, da nobeden od teh predlogov še nima potrebne večine. Še vedno pa po njegovih besedah obstaja možnost, da bi predlog, ki ukinja volilne okraje in uvaja liste ter relativni preferenčni glas, dobil potrebno večino.

Naslednji sestanek bo po napovedi predsednika republike potekal sredi septembra, in sicer na ravni pogajalcev. Na njem se bodo posvetili spremembam meja volilnih okrajev. Minister za javno upravo Rudi Medved je napovedal, da bo Pahor parlamentarnim strankam in poslanskim skupinam takšen predlog lahko posredoval, še preden se vrnejo s parlamentarnih počitnic, je pojasnil. Septembrsko srečanje bo potekalo v razširjeni zasedbi, saj bodo na njem sodelovali tudi ustavni pravniki, ki so izrazili dvome o ustavni nespornosti uvedbe relativnega prednostnega glasu.

Glede na jasno in enotno stališče ustavnih pravnikov bi po Pahorjevih besedah veljalo razmišljati tudi o tem, da bi najprej sprejeli zahtevane spremembe meja volilnih okrajev, v drugem koraku pa bi se posvetili spremembam volilne zakonodaje v smeri relativnega preferenčnega glasu. Vendar pa so nekateri izrazili pomisleke, da bi bil v tem primeru lahko DZ "prehitro zadovoljen s spremembami".

Pahor je dodal, da so ga zlasti neparlamentarne stranke v pismu pozvale k razmisleku o kombiniranem sistemu. Vendar pa bi bilo po njegovih besedah dobro najprej odpraviti nevarnost, da bi se znašli v položaju, v katerem noben predlog ne bi dobil podpore. Kot tisti, ki rešitve usklajuje, bi zato predsednik republike najprej rad videl, da bi bilo odpravljeno vprašanje neustavnosti.

Da bi bil relativni preferenčni glas prava rešitev, pa vztraja minister za javno upravo Rudi Medved. "Ne nazadnje smo dvakrat po enakem modelu izvolili poslance v Evropski parlament," je povedal po sestanku. Kot je poudaril, bi takšna ureditev pomenila kakovosten preskok k odločujočemu vplivu volivca v primerjavi z današnjo ureditvijo.

Tokratno razpravo je sicer minister označil za dobro in konstruktivno. Spomnil je, da je ministrstvo do zdaj na podlagi stališč poslanskih skupin že pripravilo predlog novele o volitvah v DZ z relativnim prednostnim glasom, pripravljajo pa tudi vse potrebno za spremembe meja volilnih okrajev. Potrdil je, da bodo te spremembe predstavili do konca avgusta.

Do srečanja kritičen Jelinčič, v stranki DeSUS zadržani

Do srečanja je bil nasprotno zelo kritičen predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti: "Dogovor je takšen, da dogovora ni." Mnenja predstavnikov strank so po njegovih besedah zelo različna, zato Jelinčič ocenjuje, da so še "na začetku".

Da so stališča strank vsaksebi, je opomnil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec. Nekatere stranke zagovarjajo ukinitev volilnih okrajev, druge uvedbo relativnega prednostnega glasu, tretje celo uvedbo absolutnega. Za DeSUS pa je po besedah Erjavca sprejemljiv samo predlog, ki bi preuredil volilne okraje v skladu z željo ustavnega sodišča.

Kot je opozoril, bi morebitna ukinitev volilnih okrajev pomenila dodatno centralizacijo Slovenije. "Kraji, ki so do zdaj imeli svoje poslance, jih v prihodnje ne bi imeli, ker bi mestna središča imela absolutno prednost," je pojasnil. Predstavniki vodstev drugih strank današnjih sklepov po srečanju niso komentirali.