Padel mogočni kostanj, ki se je bohotil pred Dramo

Divji kostanj, ki je krasil okolico Drame, je zaradi prenove vendarle padel. Del javnosti se je zavzel za ohranitev divjega kostanja, pri čemer so poudarjali, da je treba projekt organizirati tako, da se mogočno drevo ohrani. Na mestu, kjer je stal kostanj, je namreč predviden nov vhod v prenovljeno gledališče. Ta bi, kot piše v peticiji Kostanja pred Dramo ne damo!, "lahko stal kjerkoli drugje, ne ravno tam, kjer raste mogočno drevo". V peticiji, pod katero se je nabralo več kot 1800 podpisov, sicer poudarjajo, da so drevesa in zelenje v mestih "naše skupno, javno dobro" ter da je treba zaustaviti "vsako ogrožanje skupnosti in njenega dobra, ki vodi v opustošenje okolja in nepopravljivo škodo".

Na novinarsko vprašanje o odstranitvi divjega kostanja pri Drami, zaradi katerega se v javnosti zadnje čase sprožajo vprašanja o smiselnosti njegovega podrtja, je Zoran Janković 11. julija, dejal, da ga je treba podreti in nasaditi nova drevesa, saj meni, da je treba spoštovati projekt studia Bevk Perović arhitekti. "Da nekdo reče, naj se gradi okrog kostanja, pove, da nima odnosa niti do kulture niti do razvoja drevesa," je še povedal.

Kot so v Drami pred začetkom projekta odgovorili na skrbi javnosti zaradi izgube divjega kostanja, to razumejo. A kot so poudarili, odločitev za prenovo SNG Drama Ljubljana na obstoječi lokaciji ni bila sprejeta na hitro ali brez temeljitega premisleka: "S pomočjo številnih projektnih nalog in zasnov se je projekt prenove oblikoval skozi več desetletij. Pri tem bo treba odstraniti tudi navadni divji kostanj, največje drevo v skupini dvanajstih dreves, ki trenutno rastejo v neposredni bližini Drame. Odstranitev kostanja in drugih dreves zahteva nujno potrebna in neizogibna statična sanacija močno dotrajane stare gledališke zgradbe s podbetoniranjem objekta, z izvajanjem del v območju nove kletne avle in z ustrezno zaščito gradbene jame."

Da si prizadevajo ohraniti kostanj, so zatrdili tudi v Drami, zato so povabili arborista svetovalca družbe TISA d.o.o, naj opravi pregled drevesa, poda strokovno mnenje o stanju kostanja in ohranjenosti lesnih tkiv. 

Zgodovinska analiza dogajanja na območju rasti drevesa, ki naj bi bilo torej staro največ 94 let oz. okoli 75 let, je pokazala, da je med letoma 1980 in 1985 potekala vgradnja vodov talne razsvetljave, ki glede na kataster tečejo praktično pod kostanjem. Leta 1997, ko je bil severno od drevesa postavljen kip Kralj Ojdip, so za spomenik morali postaviti temelje, pri tem pa se je poškodoval koreninski sistem kostanja, pri čemer je bilo deblo verjetno nekoliko zasuto, saj je raven tal znotraj robnikov višja od okolice, so pojasnili: "Na severozahodni strani debla so prerasle in neprerasle mehanske poškodbe, ki so najverjetneje posledica odstranjenih vej v procesu vzdrževalnega obrezovanja drevesa. Preiskava z rezistografom je v območju poškodbe potrdila duplino in že deloma razkrojen les. Ob tem je arborist svetovalec podal oceno, da bi divji kostanj na trenutni lokaciji ob izboljšanju rastnih razmer in ob rednem spremljanju stanja verjetno lahko ohranjali še nekaj desetletij. Tega žal projekt celovite in potresnovarne sanacije stavbe SNG Drama Ljubljana ne omogoča."

Zato je, kot so dodali, Drama preverila tudi možnosti za uspešno presaditev divjega kostanja in drugih dreves v naravo. A ustavilo se je pri denarju. Kot so zapisali v pojasnilu javnosti: "Po pridobljenih stroškovnih ocenah bi bilo samo za presaditev divjega kostanja potrebnih 80–100 tisoč evrov, kar bi vključevalo: pripravo drevesa na izkop s predhodnim obrezovanjem in statično utrditvijo pred odkopom; podkop koreninskega sistema z namestitvijo ustrezne kovinske in/ali lesene konstrukcije pod koreninski sistem in konstrukcije za dvig; zaščito in utrditev koreninskega sistema ter krošnje za prevoz; dvig drevesa in prevoz v vertikalni poziciji (po katastru MOL je imelo drevo leta 2017 obseg debla 227 centimetrov v prsni višini 1,3 metra in je bilo uvrščeno v višinski razred 15–20 metrov, kar bi zahtevalo tudi odstranitev nadcestnih semaforjev in drugih ovir na poti do mesta nove zasaditve); vsaditev v sadilno mesto (kjer bi bilo treba prej zgraditi betonsko ploščad za varno delo s 40- ali večtonskim sadilnim žerjavom); statično utrditev kostanja ter obdoben nadzor in negovanje presajenega drevesa. V primeru uspešne presaditve odraslega divjega kostanja na drugo lokacijo bi se njegova življenjska doba po mnenju stroke vseeno občutno skrajšala. Dolgoročni uspeh zahtevnega projekta presaditve bi bil dodatno negotov tudi zaradi šoka, ki bi ga doživelo drevo, in tudi zaradi vsaj delno že prisotne razkrojenosti primarnih korenin. Po velikih prizadevanjih, ki so bila vložena v raziskovanje možnosti za ohranitev obstoječih dreves na zemljišču SNG Drama Ljubljana, in po upoštevanju vseh okoliščin in dejstev smo morali sprejeti težko odločitev, da tudi obravnavanega divjega kostanja ne bo mogoče ohraniti niti na trenutni niti na novi lokaciji."