Padec vlade? Türk: Nobena katastrofa. Pahor: Zelo slabo!

Soočenje predsedniških kandidatov Boruta Pahorja in Danila Türka v časniku Delo kaže, da gre za kandidata z različnima presojama, vizijama in značajema.

Türk opaža, da je "pri nas vlada vsemogočna in si želi podrediti tudi predsednika". To sicer, kot pravi, velja zlasti za sedanjo vlado, medtem ko je bil Pahor obziren predsednik vlade. Dodaja, da je koncept, da je treba vladi podrediti vse, nevaren. Zamenjava vlade pa po njegovem mnenju ne bi bila nobena katastrofa.

Pahor pa meni, da bi bilo to zelo slabo, ker bi imelo nepredvidljive posledice. "Ta hip nimamo alternative, in dokler je ni, je nevarno vzbujati prazno upanje, da bi samo s padcem te vlade vzpostavili razmere za nekaj boljšega. Potrebujemo vlado, ki bi bolj prisluhnila opoziciji, in obratno, zato ker časa ni na pretek. Ta je postal pomembna politična kategorija. V ospredje svojega programa zato postavljam dogovor političnih strank," je izpostavil.

Türk odgovarja, da slovensko ljudstvo ni kolekcija strank. Zato "moramo konsenz iskati precej širše. Pri nas pa pet šefov strank odloča o vsem".

Referendum o zakonu o holdingu: proti!

Čeprav sta oba proti napovedanima referendumoma, bi na referendumu o zakonu o holdingu glasovala proti. Türk bi bil tudi proti zakonu o slabi banki, Pahor pa meni, da ima ustavno sodišče resne razloge, da presodi, da bi imel referendum o slabi banki dolgoročne finančne posledice.

Glede rešitev za stabilizacijo javnih financ Pahor še vedno prisega na francosko-nemški vlak. "Vsi se strinjamo, da moramo najti ravnovesje med varčevanjem in investiranjem. Ključno vprašanje za Slovenijo pa je, kdaj tvegati začetek sposojanja denarja za investicije. Na tej točki mora biti namreč denar dovolj poceni, da ga bomo lahko tudi vrnili brez velikih težav," je dejal. Je pa kritičen do rezov v šolstvo in znanost.

Türk meni, da pot strogega varčevanja ni prava. Kot dobre izpostavlja odgovore fiskalnega sveta o znižanju primanjkljaja. "Svetoval je zamrznitev javnih izdatkov, določeno povišanje davkov in določitev realnega časovnega okvira za zniževanje proračunskega primanjkljaja," navaja. Priznava, da ta pristop ne bi bil popolnoma po godu evropski komisiji, ki je šla na pot takojšnjega strogega varčevanja. "Evropska komisija se je zaplezala in ima zdaj težave, kako naj se reši," je dejal.

'Otroci so lačni. Povejmo to'

Po Türkovem mnenju v Sloveniji s proračunskimi rezi ustvarjamo socialno krizo. Pri tem Pahor Türku očita, da z izjavo, da so otroci v Sloveniji lačni, daje vtis, da se je nekdo, vlada, naklepno odločil, da bodo otroci lačni. "Ne ustvarjajmo vtisa, da je v Sloveniji hudo, ker odgovorni ravnajo ravnodušno. Strinjam pa se z oceno, da je hudo," je dejal Pahor. Dodal je, da če niso uporabljene prave besede, prihaja do erozije zaupanja v institucije, kar se mu ne zdi dobro.

Türk se s tem ne strinja. Kot je dejal, mora predsednik republike ljudi slišati. Ugotovitve glede lačnih otrok je najprej slišal, potem pa je še sam opozoril, da to obstaja. "Včasih je treba zaradi resnosti problema uporabiti jasne besede. Če so otroci lačni, je to treba takoj povedati," meni.

Kandidata so vprašali tudi, ali bi sedanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca predlagala za vnovičen mandat. Pahor odgovarja, da bi si prizadeval za novo rešitev. Türk pa bi pogledal vse kandidate.

Na vprašanje, ali bo morala Slovenija zaradi napada na Gazo odpoklicati veleposlanika iz Izraela, oba menita, da ne. Pahor meni, da naša navzočnost omogoča, da se v neposrednih pogovorih z izraelsko stranjo zavzemamo za mir. Türk pa je ob tem izpostavil, da bomo imeli v dveh tednih nov izziv: kako v Združenih narodih glasovati glede dviga stopnje zastopstva Palestine v ZN. "Zavzemam se, da glasujemo pozitivno," je dejal Türk, ki eskalacijo nasilja v Gazi obsoja in meni, da ima tudi palestinski narod pravico do samoodločbe.