Padanje priljubljenosti: z delom vlade nezadovoljnih skoraj polovica vprašanih

Raziskava inštituta Mediana za časnik Delo je pokazala še, da skupaj s padanjem naklonjenosti do največje koalicijske partnerice pada tudi zadovoljstvo z vlado. 45 odstotkov vprašanih je delo vlade ocenilo kot negativno ali zelo negativno. 

V primerjavi z lanskim oktobrom so največ zaupanja izgubili premier Robert Golob, sledi mu vlada in nato stranke vladne koalicije, pa je razkrila zadnja raziskava Valicona. 

Kar je precejšen preobrat, saj je koalicija še v jesen stopila z visoko javnomnenjsko podporo. "Tudi po 100 dnevih smo še tu in vedno močnejši," je Golob dejal septembra. 

Ob tem se postavlja vprašanje, če je napoved prenosa prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezno v resnici podvig za dvig priljubljenosti vlade Roberta Goloba? Vladavino Gibanja Svoboda so sicer zaznamovali referendumski trojček, dvig minimalne plače, enkraten energetski dodatek za socialno najbolj ogrožene prebivalce na eni strani, odstop zaradi političnih pritiskov takratne notranje ministrice na drugi.

"Da bi si ponovno pridobila zaupanje z njegove strani mi je ponudil, da se s Policije izpusti določeno osebo/.../po mojem mnenju, ker se je zameril nekomu iz krogov predsednika vlade in to sem seveda absolutno zavrnila," je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar dejala pred decembrskim odstopom. 

Zobe je pokazala tudi energetska draginja. Predsednik vlade je avgusta že razmišljal o regulaciji cen hrane, gospodarstvo pa, da si v letu 2023 zaradi višjih cen elektrike in plina obeta pomoč do ene milijarde evrov. Po stotih dneh vlade je miril tudi gospodarski minister Matjaž Han. "Slišim stiske in slišim strah pred negotovostjo. Celo v tistih najbolj uspešnih podjetjih. Zato je v teh časih zame eden najpomembnejših dosežkov zadnjih 100 dni vzpostavitev zaupanja," je Han dejal septembra. 

Previjmo v ta mesec, ko je nižja cena gospodinjstev, malim poslovnim odjemalcem in malim ter srednje velikim podjetjem podaljšana do konca leta, a ne pozabimo na velike, vladi Roberta Goloba sporoča energetsko intenzivna industrija, ki pri nas ustvari več kot tretjino bruto domačega proizvoda in zaposluje četrt milijona državljanov. "Tretjina podjetji, ki so po anketi, ki smo jo izvedli, je izrazila ugotovitev, da bodo v kolikor se bo to stanje nadaljevalo, prisiljena odpuščati in zmanjševati obsege proizvodnje," je prejšnji mesec dejal predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka.

Točno pred mesecem dni pa so ogledalo vladi nastavili tudi tisti, ki smo jih sicer redno videvali v času Janševe vlade. Da je vlada doslej izpolnila osem od skupno 122 zavez, ki jih je dala civilni družbi, delno pa jih izpolnila 12, je pokazal prvi monitoring civilne iniciative Glas ljudstva. In ne pozabimo obljube sodnikom in tožilcem za 600-evrski plačni dodatek.

Srečen konec, ki to ni bil, kar bi lahko rekli tudi za super reformno leto, z izjemo zdravstvene reforme. Reforma plačnega sistema in sredi marca napovedana obdavčitev nepremičnin in davčna reforma, za katero še vedno ne vemo, kdaj bo, za koga in koliko tudi ne. Jasno je le, da davčne reforme še ni. Odgovorov na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ niso dobili niti opozicijski poslanci.