Celjan leti že več kot 540 zaporednih dni: 'Vsak trenutek v zraku je čudež'

In Frenk še vedno leti. Da bi se mu uspelo zapisati v Guinnessovo knjigo rekordov, bi moral vsak dan leteti še vsaj pol leta, je izračunal, a zaveda se, da jamstva ni. Vse je namreč v božjih rokah in naravi, ki jo izjemno spoštuje in ki mu je namenila že več kot 550 dni primernega vremena za letenje, to pa je, kot izpostavi, pravi čudež: "Sam ne bi upal staviti niti, da bo vreme 'zdržalo' sto dni. Letel bom, dokler bo to dopuščalo vreme." Kadar v posameznih delih Slovenije zapiha premočan veter ali dežuje, se da padalski dan rešiti z lovljenjem primernega vremena po drugih krajih. Če so vremenske razmere neugodne, se tako iz domačega Celja v lovu za primernim vetrom odpravi v Velenje, Šoštanj ali Mislinjsko dolino. Če je ta močnejši od 25 kilometrov na uro, morajo padalci ostati prizemljeni, saj je padalo mehko in prenese le blage do zmerne vetrove. 

Šest ur v zraku, a ceni vsak, še tako kratek let

"Kaj takega ni nikjer lahko izpeljati, predvsem pa je treba biti zelo natančen pri načrtovanju in preučevanju prognoz. Ničesar ne smeš tvegati. Rad letim, a varnost je vedno na prvem mestu," opiše svojo preudarno pot do novega rekorda. Najdlje je v zraku preživel šest ur in dvajset minut, a kot pravi, je vsak let dragocen, četudi je v zraku le minuto ali dve in preleti le sto metrov: "Spoštujem vsako letenje, tako kratko kot večurno. To, da se človek sploh lahko dvigne in poleti ter doživi posebno lahkotnost, je poseben fenomen in darilo. Omogoča poseben občutek, ki te poveže z naravo. Kadar je človek povezan z naravo, pa se vedno počuti dobro. Ljudje se vedno vračamo v naravo, vsakega pa narava kliče na poseben način. Nas padalce tudi s padalom."

Jadralno padalstvo se je razvilo in postalo varnejše 

Napovedovanje vremena je, odkar je prvič razprl padalo, močno napredovalo. Kot pripoveduje, so padalci včasih na kakšen hrib prišli tudi zaman, saj so se morali, ker so se razmere spremenile, obrniti. V tridesetih letih se je precej razvilo tudi jadralno padalstvo, poudari Lokovšek: "Danes so padala varnejša, lepše letijo, dodane so ojačitvene palčke, manj je vrvic. Včasih so nekateri padalci lokalno leteli tudi brez izpitov, zdaj pa je to v Sloveniji ustrezno rešeno. Precej inštruktorjev je, ki poskrbijo, da imamo vsi, ki letimo, ustrezno znanje in licence. Te so tudi mednarodno priznane."

Slovenija je raj za jadralne padalce in zmajarje

Slovenija je s svojimi gorami in širokimi dolinami raj za jadralne padalce in zmajarje, pove: "Tudi v Avstriji imajo visoke planine, ampak tam so ozke doline in zato se ustvarjajo močni kanalizirani vetrovi, ki jih pri nas ni toliko." Najbolj priljubljene destinacije jadralnih padalcev v Sloveniji so na Gorenjskem, v Posočju je celo eno najboljših področij za jadralne padalce v Evropi, potem je tu še Vipavska dolina, našteva Lokovšek. 

Na nebu je včasih prava gneča, predvsem ob vremensko čudovitih koncih tedna, pripoveduje. V državi je tako že več kot 3000 padalcev, ki so razporejeni po vsej Sloveniji in letijo na lokalnih hribih. V Prekmurju, kjer pa ni primernih hribov, je celo organizirano letenje "na vitlu". To pomeni, da padalce z jekleno vrvjo dvignejo na višino kakih 500 metrov, od tod pa izkušeni piloti nadaljujejo z jadranjem in lepimi ravninskimi preleti. 

Slovenija je idealna tudi zato, ker je posejana s hribi in gorami, na katerih so travniki z urejenimi in vzdrževanimi vzletišči. Jadralni padalci jih namreč potrebujejo za vzlete: "Tu pri nas se to razvija še naprej in ogromno ljudi se že ukvarja z jadralnim padalstvom."

Letenje ni le uživanje v razgledih 

In kje padalci lovijo najlepše razglede? Kot pravi Frenk, je to zagotovo Posočje, denimo Kobala in Kobariški stol, kjer lahko hkrati uživaš v pogledu na Sočo in gore, pa Vipavska dolina, kjer je postavil tudi osebni rekord v preleteni razdalji – letel je 104 kilometre, pove. 

Letenje pa ni le uživanje v razgledih. Kot pojasnjuje, je jadralni padalec v zraku nenehno zaposlen: "Padalci imamo na padalu v vsaki roki komandno ročico za upravljanje smeri in hitrosti padala. Tako lahko sledimo vetrovnim in termičnim dviganjem." Tako namreč lovijo termične stebre, ki jim omogočajo, da ostanejo dlje v zraku. "Če v zraku ne lovimo termike in vetrov, pada padalo meter do dva metra na sekundo, zato kmalu spet pristanemo na tleh."

S termičnimi stebri se tako jadralni padalci dvigujejo pod oblake, in ko dosežejo določeno višino, se lahko od ene točke do druge premikajo tudi v daljših preletih ali pa jadrajo lokalno, na enem področju, pojasnjuje tehniko letenja, ki je, kot pravi, prava umetnost.

Med letom lahko gre seveda marsikaj narobe, zato morajo, kot poudarja, upoštevati padalska pravila, pozorno opazovati okolico in se nenehno prilagajati vremenskim, geografskim in padalskim razmeram: "Ne smemo iti v oblake. Nevarno bi bilo tudi, če bi se v zraku s kom srečali na premajhni razdalji."

Ko pridejo v zrak, potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo na letalne razmere. Lokovšek najbolj uživa po 20 minutah letenja; pravi, da takrat že ve, kaj se dogaja med zračnimi masami, potem pa se začne sproščeno uživanje v letenju: "Varna vzlet in pristanek me vedno znova fascinirata in navdušujeta." Kot poudari, je pomemben trening, predvsem na manjših hribih, kjer se jadralni padalci pri močnejšem vetru učijo brezhibnih vzletov in pristankov: "To je posebna umetnost, zato je dobro, da čim več letiš. Tako je najvarnejše in posledično prinese več uživanja."

Vsekakor je treba pred letenjem natančno preveriti razmere, vedno je treba upoštevati letalna in meteorološka pravila, strne svoje bogate, 31-letne letalske izkušnje: "Letenje je nekaj zelo lepega in čudovitega. Znotraj teh pravil pa je še neskončno prostora za uživanje. V zraku je dobrodošel vsak – danes je toliko znanja, oprema je tako izpopolnjena, da je letenje, če se leti strokovno, s podporo inštruktorja in padalskim izpitom, popolnoma varno."

Kot pravi Frenk, je padalstvo ena izmed možnosti, da se nekdo globoko in intenzivno poveže z naravo, se uči ritmov, opazovanja narave, kako pihajo vetrovi, kako se obnašajo drevesa, kako letijo ptiči, ki jim lahko pokažejo, kje so termični stebri: "Letenje je zelo lepa stvar, a zahteva veliko miru, natančnega opazovanja in spoštovanja narave. To je proces neskončnega učenja. Vedno ostaneta prostor in izziv za novo znanje in uživanje." 

Padalec potrebuje še 'malo več' sreče

V 31 letih ni imel večje nezgode v zraku; kot pripoveduje, je le enkrat nekoliko nerodno pristal: "Trudim se, da ne bi delal preveč napak. Življenje nas vedno tolerira do določene mere, če upoštevamo zakonitosti, ki se jih učimo vsak dan. Zato je pomembno, da se v življenje vsak dan odpravljamo zavestno in ne naredimo večjih napak. Majhne nam življenje odpusti, včasih tudi velike, ampak na to ne smemo preveč računati." Človek mora biti previden in imeti mora srečo, padalec pa je potrebuje še malo več, doda. 

Kot pravi, se je v 31 letih v zraku naučil, kako pomembno je, da se nam v življenju ne mudi: "Ko pridemo v naravo, jo najprej opazujemo in se povežemo z njo. Smo del narave in na to včasih zaradi obveznosti pozabimo. Padalstvo pa nas vedno znova spomni na to," sklene. Kot še enkrat poudari, je najpomembnejše spoštovanje narave in letenja: "To ni za premlade, za preveč pogumne in pijane,"  hudomušno konča najin pogovor.