'Padajo stoletne veličastne bukve, ostajajo pa le majhna drevesa'

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci, smo že poročali. 

Predstavniki civilne družbe so danes znova ponovili zahteve glede takojšnje ustavitve sečnje in odprtja vključujoče razprave o obsežni sečnji dreves v gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki so jih na Mestno občino Ljubljana (Mol) in Zavod za gozdove naslovili že pred dobrim tednom dni.

Kot so povedali, od Mestne občine in Zavoda za gozdove zahtevajo takojšnjo ustavitev sečnje ter odprtje interdisciplinarne razprave, ki bo vključujoča in odprta alternativnim mnenjem, brez diskreditiranja. Nadaljnji ukrepi naj bodo usklajeni s širšim krogom strokovnjakov različnih ved. Prav tako zahtevajo transparentno komuniciranje z Ljubljančankami in Ljubljančani. Pristojni naj stopijo pred javnost in predstavijo razloge za takšne posege.

"Mestni gozd je naš in ne pristajamo, da se z njim ravna premalo premišljeno. Nudi nam številne koristi, ki jih ne moremo zagotoviti na noben drug način," so poudarili in dodali, da nikoli več ne želijo biti soočeni s situacijo, ko na terenu lahko le nemočno opazujejo posege, ki jih vznemirjajo in jih ne razumejo ter jim vzbujajo sum, da niso bili dobro premišljeni.

Argumenti, s katerim so pristojni v zadnjih dneh pojasnjevali odločitev za obsežno sečnjo dreves, jih niso prepričali. "Zagotovo je treba odstraniti bolna drevesa, ampak teh ni 389, kot jih je predvidenih za posek. Včeraj smo lahko slišali, da je sanitarne sečnje okoli 20 odstotkov, kar pomeni, da se seka več kot 300 popolnoma zdravih odraslih dreves zato, da bi se gozd pomladil," je opozorila Sanja Filder iz skupine Protestival in dodala, da se kljub kritikam različnih strok, negodovanju strokovnih institucij in pozivom civilne družbe sečnja nezadržno nadaljuje.

"Padajo stoletne veličastne bukve in mlajša drevesa, ostajajo pa samo majhna, komaj nekaj let stara drevesa, ponekod pa še to ne več," je opisala stanje na Rožniku.

Da smo znova priča temu, da se javne površine znotraj ljubljanske mestne občine ne uporabljajo v javno dobro, neustreznemu gospodarjenju z gozdom in sečnji, ki ne naslavlja drugega vidika javnega dobrega kot le ekonomskega, pa je opozoril biolog Rudi Kraševec. Kot je dejal, je prav zdaj v času podnebne in biodiverzitetne krize prišel čas, ko se morajo te prakse spremeniti.

"Ko beremo opravičila za sečnjo, sam osebno vidim samo utemeljitve, zakaj do tega ne bi smelo priti," je poudaril in ob tem opozoril na posebno krajinsko, socialno in estetsko vrednost gozda na območju Rožnika. "Imeli smo učbeniški primer starega gozda z neizmerljivim izobraževalnim potencialom, zdaj pa imamo navadno poseko," je še izpostavil.

Primož Ribarič, meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost je spomnil,  da bi za omejitev globalne povprečne temperature na največ 1,5 C glede na predindustrijsko dobo morala Slovenija podnebno nevtralnost doseči že do leta 2040. Prepogosto pozabljamo na naš največji naravni zaklad - gozd: "Drevesa z gozdovi so v urbanem okolju iz klimatološkega vidika nosilci vsaj treh osnovnih funkcij - blaženja podnebnih sprememb s ponori ogljika iz toplogrednih plinov (CO2) v ozračju v lesno biomaso, hlajenja zraka v vročih obdobjih za do nekaj stopinj Celzija (2 do 8 C) in posledično zmanjševanjem vplivov mestnih toplotnih otokov na živelj ter čiščenja onesnaženega zraka (z vzdrževanjem zdravega okolja s filtracijo onesnaževal, prahu, finih delcev, škodljivih plinov iz ozračja). Ne smemo pa zanemariti pomena gozda in pestrega gozdnega rastlinstva v vlogi naravnega zadrževalnika vode in kot ščita pred močnejšimi vetrovi."

Zavod za gozdove: za posek označenih 380 dreves, precej jih je starejših od sto let

Gozdni sestoj, kjer so prevladovale mogočne bukve, je predstavljal izjemno estetsko kuliso, se strinjajo na Zavodu za gozdove. Visoka drevesa s slokimi debli in krošnjami, visoko nad tlemi, so temu delu rožniškega gozda desetletja dajala prepoznavno podobo in nenazadnje prispevala k identiteti mesta za več generacij. A na drugi strani to lahko pomeni, da so vsa ta drevesa zdaj v za gozd relativno kratkem obdobju podobno izpostavljena vplivom, ki jih – kot na primer vetrolom – neposredno poškodujejo, ali spremenjenim okoljskim razmeram – kot na primer podnebne spremembe, ki lahko posredno vplivajo na vitalnost dreves, na katerih se nato razvijejo številni drugi organizmi, ki pospešijo procese, ki vodijo v propad dreves, pojasnjujejo. Kot so spomnili, je za posek označenih približno 380 dreves različnih starosti, precej pa je verjetno starih čez sto let. Pri odločitvi za posek posameznega drevesa je poleg starosti ključnega pomena več dejavnikov, med njimi tudi položaj dreves v sestoju (razmerje do drugih dreves in mladja) in njihovo zdravstveno stanje, razlagajo. 

Razlogi za posek: mladje, slabljenje starejših dreves, varnost in bolezni

Kot izpostavljajo, se posek v takšni meri zgodi enkrat v daljšem časovnem obdobju, odobren pa je bil zaradi več vzrokov. Vzroki za sečnjo so torej slabljenje starejših dreves, zagotavljanje varnosti obiskovalcev gozda in pomladitev gozda, naštevajo razloge za takšno odločitev. 

Na območju Podrožniške poti gre za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov ter za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih 10 letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najbolj očitno kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda, poudarjajo. 

Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, ko je padlo oziroma bilo močno poškodovanih veliko dreves, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, ponekod je mladje tudi višje od štirih metrov, izpostavljajo. Na posameznih mestih je mladih drevesc manj oziroma so drevesa nižja, ker so imela do sedaj na voljo manj svetlobe. Kjer so bila tla tudi zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd seveda ni mogel pomladiti. Določene najbolj obiskane stihijske poti bodo v prihodnje urejene in vzdrževane kot uradne steze.

Mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, trpi le estetska 

Na vprašanje, v kolikšnem času bodo stara drevesa na območju nadomestila mlada, odgovarjajo, da je gozd na lokaciji, kjer poteka sečnja, že obnovljen. Kot pravijo, bo, ko bodo stara drevesa odstranjena, ostalo gozdno mladje, ki ponekod že presega štiri metre višine. To mladje predstavlja eno izmed faz v razvoju gozda. Gozd se namreč nenehno spreminja: "Neprenehoma raste in se stara, odmira in se obnavlja. Celoten proces od ene obnove do druge v gospodarskem gozdu traja približno 100 let, v tem gozdu, kjer je gospodarjenje prilagojeno socialnim funkcijam, pa tudi od 1,5- do dvakrat dlje. Bukev do debeline 30 cm zraste v približno 30 letih, če sestoje v zadostni meri redčimo, sicer pa več."

Po sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot lastnica gozda izvajala, da bi gozdu pomagala pri razvoju v sestoj, ki bo tako kot prejšnji ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije. Za nekatere funkcije pa je mladi gozd celo bolj ustrezen kot starejše razvojne faze – na primer za habitat malih živali. Pri tem velja omeniti, da tudi mladi gozd v celoti opravlja vse socialne in ekološke funkcije, za nekaj časa bo okrnjena le estetska funkcija, mirijo na Zavodu za gozdove. Cilj nege mladega gozda je poleg zagotavljanja naravne pestrosti drevesnih in grmovnih vrst ravno v tem, da se pospeši razvoj mladega gozda, da čim hitreje začne opravljati tudi estetsko funkcijo, pravijo. 

"Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, med katerimi njihov prispevek pri zagotavljanju kisika morda ni izpostavljen na prvem mestu, ampak v ospredje stopajo druge funkcije in vloge gozda. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno usmerjati," še enkrat izpostavljajo.