Zaradi vse pogostejših oblik agresivnega vedenja in nasilja nad zdravniki in zobozdravniki je Zdravniška zbornica Slovenije izvedla raziskavo o nasilju nad zdravniki. Skušali so pridobiti informacije o oblikah in pogostosti nasilnih dejanj, ki jih izvajajo pacienti in njihovi svojci nad zdravniki.
Med najpogostejše oblike nasilja nad zdravniki sodijo: 83 odstotkov je prepirov, 82 odstotkov nesramnega in nespoštljivega vedenja, žalitve in žaljivi izrazi predstavljajo 58 odstotkov, ustne ali pisne grožnje 49 odstotkov, nadlegovanje in ustrahovanje 42 odstotkov in kazanje žaljivih kretenj 27 odstotkov. Med nasilnimi oblikami so tudi žuganje s pestmi (24 odstotkov), metanje predmetov ( 22 odstotkov) in spolno nadlegovanje z neprimernimi komentarji (16 odstotkov).
Rezultati raziskave so tudi pokazali, da so zaposleni v ambulantah bolj izpostavljeni nasilju kot njihovi kolegi v bolnišnicah. Pri delu v ambulantah so še posebej izpostavljeni zdravniki. Zdravniki so tako bolj izpostavljeni nesramnemu in nespoštljivemu vedenju, žuganju s pestmi, žalitvam ter metanju predmetov. Ženske pa so bolj izpostavljene prepiranju, metanju predmetov, nadlegovanju in zastraševanju ter vizualnemu, fizičnemu spolnemu nadlegovanju.
Na vprašanje, ali je bil pacient kdaj fizično nasilen do zdravnika, je več kot 77 odsotokov vprašanih odgovorilo ne, 22 odstotkov pa je odgovorilo pritrdilno. Na vprašanje, ali so imeli zaradi fizičnega nasilja poškodbe, pa je 20 odstotkov odgovorilo pritrdilno, 80 odstotkov pa nikalno.
Razlike v pričakovanjih
Predsednik odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije Žarko Pinter je na novinarski konferenci zbornice pojasnil, da so se za anketo odločili po lanskoletnem umoru zobozdravnice v Zdravstvenem domu Ljubljana. Razhajanja po besedah Pinterja izhajajo iz razlik med pričakovanji bolnika in zdravnikovimi omejitvami, ki mu jih postavljata zakonodaja in sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Omejena sredstva, ki so na voljo, prinašajo čakalne dobe oz. čas čakanja od dne, ko se bolnik naroči, do dne pregleda v ordinaciji zdravnika, premalo zdravnikov pa pomeni njihovo preobremenjenost in manj časa na voljo za posameznega bolnika, je opozoril Pinter. Vse to pa so glavni razlogi za negativne odzive bolnikov. Dodal je, da bi bilo nujno treba pregledati tudi nasilje nad ostalimi delavci v zdravstvu, saj so na primer sestre "filter pred zadnjo bojno črto, to je zdravnikom" in one verjetno utrpijo še več nasilja.
Več verbalnega nasilja
Tudi verbalnega nasilja ne gre zanemarjati, je ob tem opozorila predsednica odbora za zobozdravstvo pri zbornici Sabina Markoli. "To je posledica razkoraka med pričakovanji in realnimi zmožnostmi", pravi Markolijeva.
Vprašalnik za anonimno anketo so z zbornice poslali 5980 slovenskim zdravnikom in zobozdravnikom. Po besedah Pinterja so vrnjenih dobili 2161 vprašalnikov, kar pomeni 36,1-odstotni odziv. V anketi je sodelovalo 74,5 odstotka zdravnikov in 25,1 odstotka zobozdravnikov, med njimi 62,4 odstotka žensk in 37,6 odstotka moških, od tega 68,6 odstotka zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in 28,2 odstotka zasebnikov.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.