Pacienti ostanejo brez osebnega zdravnika, pa jih o tem nihče ne obvesti

Varuh človekovih pravic Peter Svetina in njegov namestnik, pristojen za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Jože Ruparčič sta v ponedeljek na redni delovni obisk sprejela zastopnike pacientovih pravic. Ti so varuhu predstavili številne težave, s katerimi se pri uveljavljanju pravic zdravstvenega varstva srečujejo pacienti, opozorili pa so tudi, da "formalno sicer urejen zdravstveni sistem zaradi neizvajanja napisanega omogoča različne zlorabe," so zapisali pri varuhu.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, se tako zastopniki kot varuh srečujejo s primeri, ko naj bi ljudje z zavarovalnicami sklenili zavarovanja, ki naj ne bi sodila v ustrezen okvir zdravstvenega zavarovanja. Predvsem starejšim ljudem naj bi bila ponujena zavarovanja, ki naj bi jim omogočila hitri dostop do zdravstvene oskrbe, pa naj te potem ne bi bili deležni. Ta možnost naj bi bila z zavarovanji ponujena tudi pacientom, ki nimajo osebnega zdravnika, kar pa ni izvedljivo, saj osebnih zdravnikov primanjkuje.

Varuh in zastopniki pacientovih pravic ugotavljajo tudi, da nekatera zavarovanja sicer omogočijo pristop k prvemu kontaktu za zdravstveno obravnavo, potem pa se morajo pacienti kot vsi drugi postaviti v čakalne vrste. Ali pa pacient opravi pregled pri zdravniku v okviru sklenjenega zavarovanja, pa izvidov v nadaljnji obravnavi v drugi zdravstveni ustanovi ne upoštevajo in se opravi ponoven pregled. Na sestanku so se strinjali, da bi bilo treba sume zlorabe prijaviti inšpekciji ali policiji ter obžalovali izkoriščanje stisk ljudi in slabosti sistema.

Po oceni varuha in zastopnikov pacientovih pravic se je problematika dostopa do osebnega zdravnika s pandemijo le še poglobila. Ena od takšnih težav je obveščanje pacientov v primerih prenehanja delovnega razmerja določenega zdravnika. Čeprav so pravila obveščanja v tovrstnih primerih jasno zapisana, se ta ne upoštevajo, zato pacienti pogosto ostanejo brez informacij, da bodo čez nekaj mesecev ostali brez osebnega zdravnika.

Zastopniki pacientovih pravic še vedno zaznavajo mnoge kršitve tudi na področju izvajanja pojasnilne dolžnosti. "Umanjkanje pojasnilne dolžnosti je 'kronična bolezen' ne samo zdravstva, pač pa tudi drugih področij skrbi za ljudi," je ocenil Svetina. Sogovorniki so se strinjali, da razumljivo, jasno in nedvoumno izvedena pojasnilna dolžnost pacientu omogoča ustrezno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja, preprečuje pa tudi zaplete in prihrani čas tako zaposlenim v zdravstvu kot pacientom.

Na sestanku so se dotaknili tudi odločanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavoda za invalidsko zavarovanje in invalidskih komisij, ki je vse prevečkrat predolgo, sprejete odločitve so pogosto nerazumljive, pravni postopki niso ustrezno izpeljani, prav tako pa mestoma niso jasne niti podlage za odločanje. Razmišljali so, ali bi aktivnost delovne inšpekcije prispevala k izboljšavam na tem področju.

Težave, s katerimi se ljudje obračajo na varuha človekovih pravic, tudi lani in letos vsebinsko sicer ne odstopajo od prejšnjih let. Še vedno je pereča problematika dostopnosti osebnih zdravnikov, manjkajo specialisti oftamologi, poglobila se je tudi problematika duševnega zdravja, saj primanjkuje strokovnjakov na področju pedopsihiatrije ter klinične psihologije. Varuh že vrsto let opozarja tudi na nujno potrebno regulacijo področja psihoterapije, predolge čakalne vrste in težave mnogih pri doplačilu nadstandardnih storitev, so med drugim zapisali.