OZS še brez mnenja o izhodni strategiji

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) na današnji seji še ni sprejel mnenja o slovenski izhodni strategiji, saj se je odločil, da v že pripravljen predlog mnenja vključi tudi stališča z današnje burne razprave. Obenem naj bi posebna delovna skupina oblikovala tudi načrt nadaljnjih dejavnosti OZS v zvezi z izvajanjem strategije. Ta načrt, ki bi lahko predvideval tudi protestne shode ali druge oblike izražanja nestrinjanja, naj bi OZS v kratkem predstavila tudi premierju Borutu Pahorju.

Sekretar upravnega odbora Viljem Pšeničny je ob predstavitvi predloga mnenja OZS o izhodni strategiji med pripombami omenil predvsem to, da vlada ne načrtuje resnih dodatnih ukrepov s problematiko plačilne nediscipline in sive ekonomije, z izjemo tistih, ki so že v pripravi. Navedel je tudi pomanjkanje jasnih rokov in dvostopenjsko sprejemanje sprememb delovnopravne zakonodaje v smeri večje prožnosti, ki delodajalcem ne daje jamstev, da bo ta prevetritev v resnici sprejeta. Obenem se je pritožil tudi nad razmišljanji vlade, da bi v zameno za uvedbo zgornje omejitve prispevne stopnje za socialne prispevke med drugim zvišala prispevno stopnjo samostojnim podjetnikom in tudi na tak način pokrila vrzel, ki bi z uvedbo t. i. kapice nastala.

Razprava burna in polna kritik

Razprava o izhodni strategiji je bila burna in polna kritik na račun vlade in stanja v državi.

Jani Ulaga je izhodno strategijo opisal kot neposrečeno seminarsko nalogo brucev, ki prinaša le nove obremenitve za gospodarstvo.

Jani Kaker je izpostavil, da brez delujoče pravne države nobena strategija ne bo delovala. Zavzel se je za državno nepokorščino in neplačevanje davka na dodano vrednost, saj država po njegovem prepričanju razume le silo.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igor Antauer je zatrdil, da izhodna strategija nima vizije in spominja na krizno sanacijo pred stečajem. Po njegovem so glavne težave v državi strukturno neprilagojeno gospodarstvo, nedelujoče sodstvo, neučinkovita javna uprava in problematično zdravstvo. Obenem pa je ugotovil, da med člani OZS posluša zelo veliko pritoževanja, medtem ko pripravljenosti na resne spremembe ni. Zavzema se za odločen nastop zbornice in za zastopanje jasnih stališč, saj se boji, da bo v nasprotnem primeru v kratkem propadel velik del slovenskega malega gospodarstva.

Pomočnik generalnega sekretarja OZS Dušan Krajnik pa je mnenja, da izhodna strategija ni opredelila tistih dejavnosti, ki bodo v prihodnje vlekli voz slovenskega gospodarstva, obenem pa ne vsebuje resnično svežih ukrepov.

V razpravi je bilo slišati kritike na račun dviga minimalne plače in bojazni, da vladna koalicija preprosto ne bo imela moči in pripravljenosti sprejeti reformo delovnopravne zakonodaje. Ni manjkalo scenarijev o bližajočem se razpadu gospodarstva in pozivov k nepokorščini. Po drugi strani pa so nekateri poudarjali, da mora OZS namesto zaostrovanja jasno izraziti svoja stališča in jih predstaviti javnosti, nato pa v največji možni meri skušati vplivati na zakonodajni postopek.