GZS o Trumpovem izračunu carin: Ta pristop je neka psevdoznanost

V imenu Gospodarske zbornice Slovenije je ameriške carine komentiral njihov glavni ekonomist Bojan Ivanc. Kot je dejal, je ameriški predsednik včeraj napovedal trgovinsko vojno svetu. Trump je predstavil tudi koncept vzajemnih carin, ki bodo doletele države, s katerimi imajo ZDA velik primanjkljaj v blagovni menjavi.

"Zadevo so predstavili zelo piarovsko. Carina je dejansko izračunana kot razlika med uvozom in izvozom glede na uvoz, ker pa so ugotovili, da bi bile te carine pri določenih izdelkih iz določenih držav celo več kot 90-odstotne, so se nekako odločili, da bodo te stopnje uveljavili zgolj za polovico. Za večino držav to pomeni od 20 do 25 odstotkov, ponekod do 45 odstotkov," je pojasnil Ivanc. 

V primeru EU so tako izračunali razliko v blagovni menjavi in jo delili s celotnim uvozom iz EU. Prišli so do 39 odstotkov, to delili z dve in dobili 20 odstotkov, kolikor znašajo napovedane carine za EU."Ta pristop je neka psevdoznanost," pravi Ivanc. 

Po njegovih besedah je Evropska unija lani v ZDA izvozila za 530 milijard evrov blaga, kar predstavlja okoli tri odstotke BDP. Z makroekonomskega vidika tako to ne pomeni, da bi zaradi učinkov carin padli v neko recesijo, ocenjuje Ivanc. Potencialno nevarnost vidi v odzivu drugih držav na ameriške ukrepe. Nekatere se bodo zdaj skušale pogajati, da bi dobile nižjo carino, druge pa bi lahko odgovorile s povračilnimi ukrepi. 

Predvsem bodo carine škodile ameriškim multinacionalkam, pravi Ivanc. Te namreč v Aziji kupujejo oz. proizvajajo izdelke, denimo Nike. Carine bi tako lahko pomembno vplivale na njihovo poslovanje in povzročile padec dobička. 

OZS: Carine pomenijo več pritiska na slovenska podjetja

"Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopa OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi," so pojasnili v obrtni zbornici.

Carine bodo imele po njihovih navedbah negativen vpliv na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij, kar pomeni več pritiska na cene tudi za slovenska podjetja, ki so podizvajalci velikih podjetij.

"Posledice so lahko tudi odpuščanja ali pa bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo," se bojijo v OZS.

Po njihovi oceni bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselila na ameriški trg, a naj bi glede izkušenj podjetij, ki tam že delujejo, tudi tam obstajali številni izzivi, povezani z delovno silo. "Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa," so spomnili.

Druga možnost je, tako v zbornici, strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU poiskala druge trge. "Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno," so še izpostavili.

Dolenc: Protekcionistični ukrepi ne morejo pozitivno vplivati na gospodarsko rast

Carine na uvoz z vsega sveta, ki jih je napovedal ameriški predsednik, nikakor niso dobra novica niti za Evropo niti za širše območje, je ob robu konference Oživljanje naložb za trajnostno prihodnost v Ljubljani dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc, ki trenutno opravlja dolžnosti guvernerja. Dolgoročno bodo carine po njegovih ocenah škodovale tudi ZDA.

"Konkretnih posledic carin še ne moremo napovedati. Vsi naši modeli namreč temeljijo na podatkih iz bližnje preteklosti, ko teh ukrepov v svetu pravzaprav ni bilo. Tako velikemu valu protekcionističnih ukrepov smo bili nazadnje priča pred drugo svetovno vojno. Dejstvo pa je, da protekcionistični ukrepi ne morejo pozitivno vplivati na gospodarsko rast," je dejal.

EU bi se morala po njegovih besedah na carine odzvati zelo premišljeno, tudi po diplomatski poti. Ali bi lahko centralne banke zaradi carin dodatno znižale obrestne mere, ni želel špekulirati. "Kot centralna banka skrbimo za stabilnost cen, to je naš osnovni mandat," je dejal.

Učinki carin na inflacijo po njegovih besedah še niso povsem jasni. Po eni strani bi jo res lahko zvišali, po drugi strani pa bi lahko nižja gospodarska rast inflacijsko krivuljo obrnila navzdol."Kakšen bo končni učinek, ne vemo, in to je ključno, kar bomo upoštevali pri naših prihodnjih odločitvah," je napovedal.

Več bo morda znanega čez dva tedna, ko bo Banka Slovenije objavila poročilo o finančni stabilnosti, je ocenil. "Trenutno je naša ocena tveganj za finančno stabilnost relativno ugodna. Bančni sistem je stabilen, dobro kapitaliziran in likviden, se pa že kažejo določeni potencialni ali pa dejanski učinki poslabšanja gospodarskih razmer," je dodal.

Fajonova upa na dogovor o izjemah

"Trumpova napoved je zagotovo hud udarec, ki bo imel izjemne posledice za celotno svetovno gospodarstvo," je ob prihodu na dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju komentirala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je, da bo morala tudi Slovenija preučiti, kakšne bodo posledice za njeno gospodarstvo, in ga zaščititi.

Po njenih besedah se namreč takšne napovedi, ki lahko vodijo v trgovinske vojne, v preteklosti za gospodarstvo niso nikoli končale dobro.

Pričakuje, da bo glede možnih protiukrepov EU več znanega do sredine prihodnjega tedna, saj bodo prihodnji ponedeljek v Bruslju na to temo zasedali ministri držav članic unije, pristojni za trgovino.

"Si pa vsi želimo še pogajanj in da bi prišli do kakšne bolj ugodne rešitve, tako bilateralno kot na evropski ravni. Jaz upam, da je to samo neka prva poteza, ki jo bo mogoče v nadaljnjih dneh in tednih omiliti," je še dejala glede Trumpove napovedi o uvedbi 20-odstotnih carin na uvoz iz EU, ki bodo začele veljati sredi prihodnjega tedna.

Da gre za velik udarec za svetovno gospodarstvo, je v odzivu na sredino napoved ameriškega predsednika davi poudarila že predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. ZDA je pozvala k pogajanjem. Če ta ne bodo prinesla rešitve, pa je EU pripravljena ukrepati, je poudarila.