Slovenci si želimo veliko slovenske hrane na trgovskih policah, kažejo raziskave. Po besedah vodje službe za promocijo živilskih proizvodov na kmetijskem ministrstvu Janje Kokolj Prošek imamo zadosti slovenskega mleka in mesa, jabolk celo preveč, medtem ko je premalo zelenjave. Dobro deluje ''žitna veriga'', ko določene velike pekarne kupujejo slovensko pšenico in je v trgovini izpostavljeno, da je kruh iz domače pšenice, je povedala. Trgovci stremijo k čim večjemu deležu slovenskih živil na trgovskih policah in pravijo, da istovetni tuji proizvodi niso dražji, s čimer se strinja tudi Kokolj Proškova.
Medtem so slovenski predelovalci različno naklonjeni kupovanjem slovenskih surovin, ki niso nujno poceni, tudi ker je slovensko kmetijstvo specifično z veliko posestno razdrobljenostjo, manjšimi kmetijami in manj intenzivno pridelavo. ''Dejstvo je, da morajo preživeti na skupnem trgu,'' se zaveda Kokolj Proškova. Nekatere surovine so v tujini namreč cenejše kot doma, po drugi strani pa nekateri slovenski pridelovalci visok delež prodajo v tujino, predvsem mleko in meso. ''Želimo si, da bi bil večji delež v Sloveniji,'' je dejala.
V tujino, največ Avstrijo, verjetno prodajajo zaradi boljše cene, kar pa ni nujno dobro zanje, pravi Kokolj Proškova. Večkrat gre namreč za dnevno povpraševanje in ne za dolgoročno sodelovanje, pri katerem bodo surovine stalno odkupljene in tudi plačane, je opozorila. Na vprašanje, zakaj v tujini ponujajo več, je odgovorila, da so slovenske surovine zelo kakovostne.
A slovenski kmet kljub vsemu vztraja na domači zemlji in na ministrstvu pravijo, da si prizadevajo za boljšo promocijo lokalnih živil. Letos tako mineva že četrto leto, odkar intenzivno nagovarjajo potrošnika k poseganju po lokalni hrani, je povedala Kokolj Proškova. Prvo leto so predvsem opozarjali, da je hrana iz tujine prepotovala veliko kilometrov. Nato so nagovarjali kupce, naj preverjajo poreklo. Za zadnjo kampanjo so porabili okoli 400.000 evrov, za 11 podpornih projektov bodo letos namenili okoli 100.000 evrov. Za letos je v proračunu skupno namenjenih 600.000 evrov za promocijo živil.
Letošnje leto je prelomno
In 2014 je prelomno leto, je povedala Kokolj Proškova, ki je napovedala uvedbo znaka ''Izbrana kakovost - Slovenija'' za živila, pridelana in predelana v Sloveniji, ki so posebna in zelo kakovostna. Na ministrstvu si želijo vstopa čim več sektorjev, med katerimi so meso, mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava, med, oljarstvo, vino in žito. Vsak sektor mora določiti, kako bodo vrednotena nadstandardna živila. ''Želimo si čim več živil, ki bodo nosila ta znak,'' je dejala Kokolj Proškova.
Prvi ga bodo predvidoma nosili mleko in mlečni izdelki, kot so skuta, jogurti in siri iz izključno slovenskega mleka in predelani v slovenskih mlekarnah. Kokolj Proškova upa, da bodo prvi izdelki z znakom na policah v začetku prihodnjega leta, saj so v mlekarskem sektorju že določili tri parametre, in sicer čistočo mleka, kratko verižno pot in prehrano. Živali, ki bodo pridelale mleko "izbrane kakovosti", bodo morale biti hranjene izključno z naravno krmo, kot so koruzna, travna in lucernina krma, žitna silaža in seno, in ne s hranili. Parametre lahko drugi sektorji določijo tudi na primer glede počutja živali in načina pridelave.
Darja Teržan iz Mlekarne Celeia je ob predstavitvi znaka pojasnila, da se bodo v sektorju mleka prijavljali kot skupina, kar predstavlja tudi nižje stroške. "Dokončnih številk še ni. Iz mlekarske industrije nas je približno 4800 proizvajalcev vključenih v projekt, kar pomeni, da stroški certificiranja znašajo do 40 do 70 evrov na kmetijo letno," je dejala in dodala, da bo nalepka na licu proizvoda, kar za proizvajalce pomeni tudi menjavo dizajna embalaže. Odzive predstavnikov drugih sektorjev še zbiramo.
KOMENTARJI (91)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.