Ozadje dogovorov in kupčkanj pri komisarskih položajih

Podobno vprašanje bi lahko zastavili še za številna druga komisarska mesta. Komisija je pri imenovanju resorjev, ki so ob vsaki sestavi lahko različni, pokazala precej inventivnosti, evfemizmov in izmikanj. To seveda ni nepomembno, ker dodelitev različnih resorjev in tudi besede, uporabljene pri njihovem imenovanju, povedo veliko.

Na primer iz poimenovanja komisarskih zadolžitev je povsem izginila beseda zeleno. Zdaj se uporablja beseda čisto, pravično, kompetitivno. Kaj to pomeni za zeleni prehod in za to, da se ustavi segrevanje ter uničevanje Zemlje, posledice česar seveda že čutimo? Da bodo na primer skoraj zagotovo še kar nekaj časa ostali avtomobili na notranje izgorevanje. Ob tem, ko evropska avtomobilska industrija, predvsem nemška, bije plat zvona zaradi upada prodaje in konkurence kitajskih električnih avtov ter grozi z odpuščanjem tisočih, zapiranjem tovarn, nekako izpade iz poročil in poročanj, da imajo podjetja, ki se menda utapljajo, še vedno milijardne dobičke. Natančno, po Forbesu, Volkswagen je lani zaslužil več kot 22 milijard evrov, kar je bil rekorden prihodek in dobiček ter  dvig za 15 odstotkov. Tudi letos kaže, da bo tako.

Ob tem je zanimivo, da pri komisarskih položajih nikjer več ni omenjeno zaposlovanje, namesto tega je komisarski položaj za delovne veščine. In izginila je tudi beseda socialno.

Kaj vse se še skriva pod imeni položajev? Denimo hrvaška komisarska kandidatka je dobila Mediteran. Za kaj gre pri tem resorju? Ne za urejanje plaž ali čisto morje, predvsem gre za to, kako se bo EU dogovarjala z državami, kot so Egipt, Tunizija in druge, kako zadržati begunce, preden pridejo do evropskih meja. In ker ima njen resor tudi demografijo, si lahko predstavljamo, da prihodnjo Evropo demografsko velik del predlagane komisije vidi brez emigrantov.  Glavni resor za to je dobil Avstrijec, Avstrija pa je, kot vemo najbolj zagreta protiimigrantska zagovornica v zadnjem času in zato bo, kot kaže stranka, zaradi katere je nekoč Bruselj Avstriji uvedel sankcije, prepričljivo zmagala na bližnjih volitvah.

In zakaj brenčanje ob Varhelyu? Varhely, Orbanov tesni sodelavec, ki je bil prej na položaju komisarja za sosedstvo in širitev, je povzročal veliko kontroverz, z njim so bili nezadovoljni tudi na desnici. Zato je zdaj dobil za Bruselj nepomembno mesto odgovornega za zdravje in varstvo živali. Če morda na prvi pogled zgleda, da je to zato, ker ta sicer izjemno pomembna področja nikogar ne zanimajo, ni ravno tako. Nepomemben je zato, ker so to področja, ki so večinoma še vedno v izključni domeni posameznih držav.

Sestava komisije je zelo desno sučna, 14 komisarjev ali komisark prihaja iz največje skupine ljudskih strank, kjer sta tudi slovenski SDS in NSI, od tam je tudi predsednica komisije, torej skupaj 15. Liberalci, kjer je Svoboda, imajo pet komisarjev, socialisti, kjer je SD, štiri, skrajno desni ECR enega, kot tudi še bolj desni Patrioti, eden se deklarira kot neodvisen.

Kaj se še lahko zgodi do potrditve nove komisije? Marsikaj. Socialiste pa tudi nekatere druge, denimo Zelene in liberalce zelo moti, da je za enega izmed šestih podpredsednikov in podpredsednic von der Leyen imenovala Italijana, Raffaeleja Fitta, sodelavca italijanske premierke Meloni iz skupine ECR, ki je bila še nedolgo nazaj nesprejemljiva za sredinske stranke, tudi desne, zdaj pa se ta sanitarna črta tako ali tako nekako briše. Zdaj naj bi ga menda poskušali vsaj spraviti s podpredsedniškega položaja, kjer bi med drugim deloma nadzoroval tudi resor slovenske komisarke.

Prav tako bi radi tudi preimenovali nekatere komisarske zadolžitve, vrnili nekatere ključne besede, ki so izpadle. 

Po drugi strani gre delu desnice, posebej španski, zelo v nos druga podpredsednica, Španka Teresa Ribera, nekoč v španski socialistični vladi ministrica za zeleni prehod, ki ima tudi zdaj kot komisarka podobno zadolžitev.

Eden izmed podpredsednikov je tudi francoski komisar, doslej zunanji minister v Macronovi vladi. Še nekaj dni nazaj je izgledalo, da je EU na pragu velikega škandala. Le dan pred predstavitvijo komisarjev in resorjev je spektakularno odstopil prejšnji kandidat, dosedanji zelo vpliven komisar Breton, ki je deloval na področjih prihodnosti, digitalizacije in umetne inteligence. V javnem pismu je ostro napadel von der Leyenovo, s katero se, kot se govori, tako ali tako nikoli osebno nista prenašala. Francija je to rešila v nekaj urah, takoj imenovala novega kandidata. Zato so tudi govorice, da naj bi bila celotna šarada že prej dogovorjena na relaciji Pariz–Bruselj in da je očitno von der Leyenova vzela v zakup tudi vse obtožbe v pismu. Na njih se javno ni odzivala in vse je šlo lepo mirno mimo. Večina držav in institucij nekako nima te slovenske navade, da vse obeša na veliki zvon in javno pere umazano perilo.

Imenovanje nove komisije ni kar tako, moramo se zavedati, da bodo prihodnjih pet let komisarji na nek način krojili naša življenja na vseh mogočih področjih. Seveda imajo države še suverenost in vplivajo,  v pristojnosti Bruslja pa je že veliko. Zdaj kandidate čaka še presoja na odboru za pravosodje, če niso v konfliktih interesov, finančnih ali nefinančnih. Potem pa še zaslišanja v pristojnih odborih, kjer bi lahko, če bo takšna volja strank, seveda kdo tudi padel.

Po pisanju Politica naj bi sicer bilo najšibkejših pet kandidatov, med njimi Marta Kos, pa še kandidati iz Belgije, Bolgarije, Madžarske in Malte. Razlogi so različni, od raznih senc iz preteklosti do očitkov o popolni neizkušenosti. Ne bi bilo prvič, od leta 2004 je bilo zavrnjenih sedem kandidatov, samo pri prejšnjem sklicu leta 2019 trije.