Ovadbe zaradi kršitev delavskih pravic: kaj je ugotovila Policija?

Izjavo za javnost je podal pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije PU Koper Dejan Grandič. Policija je zaključila obsežno kriminalistično preiskavo, na podlagi katere so kazensko ovadili dve fizični in dve pravni osebi. Zaradi varstva osebnih podatkov Grandič ni želel razkriti imena vpletenih gospodarskih družb, a neuradno gre za primer izkoriščanja delavcev v podjetjih Marinblu in Selea, o katerem smo poročali poleti. 

Kriminalisti so ugotovili, da odgovorna oseba obeh gospodarskih družb v obdobju zadnjih dveh let zavestno ni ravnala po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, plači in drugih prejemkih in delovnem razmerju, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu in s tem več kot 20 delavcev prikrajšala za pravice, ki jim pripadajo.

Gre za skupno 24 žrtev, Policija pa je zadevo začela preiskovati po prijavi enega od oškodovancev. Kazniva dejanja so kriminalisti dokazovali na podlagi izjav oškodovanih oseb, zaslišali pa so tudi osumljene fizične osebe, je pojasnil Grandič. 

Kot je dodal, delodajalec delavcem predvsem ni izplačeval dodatkov, ki jim pripadajo, in sicer za nočno delo, nedeljsko delo in delo ob praznikih. Prav tako ni spoštoval določbe o počitku, presegli so tudi dovoljeno število tedensko opravljenih ur. V evidence, ki jih mora voditi delodajalec, so vpisovali lažne podatke glede števila opravljenih ur. 

Na podlagi teh ugotovitev so na koprsko okrožno državno tožilstvo zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev ter kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin podali kazensko ovadbo zoper dve fizični in dve pravni osebi. "Ovadili so tudi osumljenca, ki je odgovorni pravni osebi nudil pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev," so sporočili s PU Koper.

Za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev je po Kazenskem zakoniku po prvem odstavku 196. člena predpisana kazen zapora do treh let in denarna kazen; za isto kaznivo dejanje po drugem odstavku istega člena pa kazen zapora do pet let in denarna kazen. Za ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa je predpisana kazen zapora do dveh let.

Medtem se je že odzvala tudi direktorica obeh podjetij Rosana Šuštar. Kot je pojasnila pred mediji, ovadbe še ni prejela, vse navedeno v obtožnici pa odločno zavrača. 

Kot je poudarila, nadur nikoli nisi odredili, njihovi zaposleni pa imajo v pogodbi določen neenakomeren delovni čas. To v praksi pomeni, da v primeru zastoja v proizvodnji, zaposlene napotijo domov ali na počitek, na delo pa jih vodja proizvodnje znova pokliče, ko je to potrebno. Zavrnila je očitke o ponarejanju listin, glede indijskih delavcev pa je dejala, da ti še vedno delajo v podjetju.  

'Suženjske' razmere in nadziranje s pomočjo kamer 

Delavska svetovalnica je junija na koprsko tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper podjetji Marinblu in Selea zaradi suma kršenja pravic delavcem. Za zaposlene v podjetjih v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja so vladale tako rekoč "suženjske" razmere, delavce so silili tudi v 40 ur neprekinjenega dela, stalno pa so jih nadzirale kamere, smo poročali takrat. 

Vodstvo podjetja je sicer zanikalo, da so delavci podvrženi psihičnim pritiskom in da jih ne plačujejo. Na ministrstvu za delo pa so dejali, da takšna podjetja v Sloveniji nimajo mesta in obljubili, da bodo naredili vse, da se to prekine. Obljubili so tudi, da bodo delavce zaščitili.

Lukić: Obrat na Kozini bi morali zapreti 

V Delavski svetovalnici pozdravljajo ukrepe koprskih kriminalistov. Goran Lukić upa, da bo zadeva dobila ustrezen sodni epilog. S tem bi po njegovih besedah pokazali delodajalcem "ne samo to, da se ne splača izkoriščati, ampak da je to res kaznivo dejanje". Veseli ga širok obseg preiskave: "To pomeni, da ni šlo za en eksotičen primer, ampak za vzorec izkoriščanja." Pripomnil pa je še: "Žal mi je, da sem tako vesel, ker ni samo en delodajalec." Po njegovih besedah je zdaj glavno vprašanje, koliko je podjetij, ki še vedno tako delajo, in zakaj zanje še ni sankcij.

V Delavski svetovalnici vztrajajo, da bi bilo treba obrat na Kozini zapreti. To, da podjetji še poslujeta, je označil za "grenko pilulo". Pojasnil pa je, da je velika večina delavcev, ki so sodelovali z Delavsko svetovalnico, zapustila podjetji.