Zaradi suma kaznivih dejanj so kriminalisti PU Maribor na državno tožilstvo poslali pet kazenskih ovadb zoper osem fizičnih in dve pravni osebi. Med ovadenimi so vsi štirje stečajni upravitelji ter direktor finančne družbe Pompe, ki so na trgu obračali denar iz stečajnih mas mariborskih podjetij. Gre za kazniva dejanja nevestnega dela v službi, zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in štiri kazniva dejanja ponareditve oziroma uničenja poslovnih listin.
Po neuradnih podatkih naj bi bili ovadeni stečajni upravitelji Majda Jaki, Mirko Žagar, Elij Rijavec in Mitja Zagrajšek, ovaden pa naj bi bil tudi direktor podjetja Pompe d.o.o. Dušan Pompe.
Denar je obračala peščica
Takratni stečajni upravitelji naj bi podjetju Pompe nepooblaščeno posodili skupaj okrog 785 milijonov tolarjev. Največ, kar 416 milijonov posojenih tolarjev naj bi podjetju Pompe posodili iz stečajne mase Tamovih družb, Elektrokovine in Mariborskega tiska, katerih stečajni upravitelj je bil Mirko Žagar. Rijavec naj bi posodil okoli 200 milijonov iz stečajne mase Štajerske pivovarne (140 mio) in Karoserista (64 mio), Zagrajšek 82 milijonov tolarjev iz stečajne mase Tekstilne tovarne Tabor, Jakijeva pa skupaj okoli 80 milijonov tolarjev iz stečajnih mas MTT (72 mio), Gradis PO (5 mio) in Aerodroma Maribor (3 mio). Posojanje denarja naj bi potekalo več let, vse dokler podjetju Pompe konec lanskega leta niso blokirali računa.
V t.i. aferi Pompe se je omenjal tudi mariborski odvetnik Albin Puclin. Kot takratni stečajni upravitelj prevaljskega podjetja SGP Kograd GP Stavbenik, ki je šlo v stečaj novembra 1995, je podjetju Pompe posodil skupni znesek 152 milijonov tolarjev, ki je bil v začetku zavarovan z dvema praznima akceptnima nalogoma. Od tega je družba Pompe del denarja vrnila, dolg brez obresti po pogodbi od januarja 2003 pa znaša še 129,7 milijona tolarjev.
Škode za več kot milijardo tolarjev
Skupna škoda, ki so jo povzročili podjetjem v stečaju, je več kot ena milijarda tolarjev. Kriminalisti so v ovadbi zapisali tudi, da so določene osebe s kaznivimi dejanji pridobile protipravno premoženjsko korist v višini več kot 150 milijonov tolarjev.
Posojanje denarja iz stečajnih mas je bilo po navedbah policije "izredno obsežno, saj je bilo udeleženih več kot 20 pravnih oseb", kriminalisti pa so morali pregledati poslovno dokumentacijo podjetij od leta 1994 dalje.
