Ovadba zoper nekdanje vodilne v Banki Slovenije je že skoraj dve leti na tožilstvu

Osumljenci naj bi Novi ljubljanski banki pridobili 257 milijonov evrov premoženjske koristi, so ugotovili preiskovalci. Šlo naj bi za sporno metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank. Kmalu bo minilo dve leti, ovadba pa je še vedno na Specializiranem državnem tožilstvu. Tožilec Boštjan Jeglič namreč še ni vložil zahteve za sodno preiskavo na sodišče. Po štirih letih od hišnih preiskav zadeva tako še vedno ni prišla do sodišča. In zakaj ne? "Zadeva je v predkazenskem postopku, pri čemer je tožilstvo, s pomočjo policije, nadaljevalo pregled in analizo podatkov ter dokazov in še dodatno pridobilo določene podatke, ki bi pomagali k razjasnitvi dejanskega stanja. Pri tem pa je treba poudariti, da je nadaljnji postopek neposredno povezan tudi s postopkom pred Sodiščem Evropske unije v Luxembourgu, kar pomeni, da je tožilstvo zaradi upoštevanja načela lojalnega sodelovanja, ki je eno izmed temeljnih načel prava Evropske unije, do zdaj počakalo z morebitnim nadaljevanjem postopka na sodišču, v okviru katerega bi se namreč uporabila kot dokaz tudi obsežna dokumentacija, ki je bila zasežena v okviru hišnih preiskav na Banki Slovenije. Prav temu pa ves čas nasprotujeta tako Evropska komisija kot Evropska centralna banka," so nam odgovorili s tožilstva. 

Ali to pomeni, da morebiti spreminjamo stališča, ki so jih vsi vpleteni slovenski organi imeli leta 2016, ko so bile hišne preiskave na Banki Slovenije? Ko so vsi v en glas zatrjevali, da se Evropska centralna banka (ECB) nima pravice vmešavati v kazenske postopke pri nas in da ne more posegati v našo zakonodajo na tem področju. Ali sedanje stališče tožilstva pomeni, da bo nekdanjemu prvemu možu centralne banke Boštjanu Jazbecu, ki je tudi osumljenec in zdaj dela v Bruslju, uspelo s pritiski iz tujine, da se postopek na sodišču sploh ne bo zgodil? Kot že rečeno, po štirih letih od hišnih preiskav se ni začela še niti sodna preiskava, kje smo šele na poti do obtožnice in kasneje morebitnega sodnega procesa. Ko bo vse zastaralo, bodo pa s prstom spet kazali na policijo, pravijo poznavalci. "Tožilstvo je bilo do sedaj mnenja, da je glede na zaključno fazo zadeve ter zaradi dejstva, da je vložena tožba na Sodišče EU ter da za sedaj evropska sodna praksa na tem področju ne obstaja in gre za precendenčni primer, pravilno in smiselno, da se počaka na meritorno odločitev Sodišča Evropske unije, ki bo s svojo odločitvijo začrtalo nadaljnjo sodno prakso v okviru EU. Tožilstvo bo namreč v celoti upoštevalo odločitev Sodišča EU, tako kot je v tem postopku do sedaj že v celoti upoštevalo vse odločitve slovenskih sodišč," so zapisali na Specializiranem državnem tožilstvu. Se je cela država, od policije, tožilstva in sodišča do vlade in pravosodnega ministrstva zaman borila proti hudim pritiskom Evropske centralne banke in Evropske komisije zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije? 

So bili ukrepi Banke Slovenije nezakoniti?

Julija 2016 so odmevale hišne preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada na Banki Slovenije, zaradi sumov o nepravilnostih pri sanaciji bank, ki je med drugim privedla celo do izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank. Kriminalisti so preiskovali, kaj je šlo narobe, da se je ocena premoženja Nove ljubljanske banke razlikovala za več kot milijardo evrov. NLB je namreč v svojih bilancah prikazala več kot 800 milijonov evrov premoženja, centralna banka pa je s svojo metodologijo ugotovila, da je banka 317 milijonov evrov v minusu, da ima torej negativen kapital in da je zrela za stečaj. To pa je za seboj potegnilo številne ukrepe banke in države, ogromno oškodovancev je čez noč ostalo brez svojih prihrankov, ki so jih vložili v bančne obveznice in delnice. Pojavil se je sum, da so bili prav predstavniki Banke Slovenije tisti, ki so usmerjali in narekovali metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank. NPU je po končani preiskavi zaradi zlorabe uradnega položaja kazensko ovadil nekdanje vodilne na Banki Slovenije, ki naj bi bili odgovorni za nastalo situacijo. Ovadili so takratnega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabjana in Tomaža Čemažarja. Osumljeni so, da naj bi NLB pridobili 257 milijonov evrov premoženjske koristi. Vsi osumljenci očitke zanikajo. 

"Prav je, da ljudje v tej državi dobijo občutek, da nihče ni nedotakljiv, tudi Banka Slovenije ne"

Tako se je po hišnih preiskavah na številne pritiske bančnikov odzval takratni direktor Uprave kriminalistične policije Branko Japelj, ki je stal za svojimi preiskovalci in ni dovolil, da bi policija popuščala bančnim lobijem. "Prav je, da ljudje v tej državi dobijo občutek, da nihče ni nedotakljiv, tudi Banka Slovenije ne, zato se je banka dolžna ravnati po pravnem redu, ki velja v naši državi. Menimo, da je bil njihov odziv na hišne preiskave ne samo pretiran, tudi nepotreben, saj mi nismo zasegali dokumentacije Evropske centralne banke. Naše mnenje je, da smo zadevo izvedli v skladu s pooblastili, nenazadnje smo imeli za to tudi odredbo sodišča. Preiskava je bila strokovna in zakonita," je takrat povedal za našo medijsko hišo. 

Na Vrhovnem državnem tožilstvu je protestiral tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ker naj bi po njegovem mnenju kriminalisti nezakonito zasegli podatke ECB. Zato je zahteval izločitev njihovih zaupnih informacij. Ostro se je odzval nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer in Draghiju odpisal, da je bila hišna preiskava opravljena v skladu z odredbo, zato takšnega poziva ne sprejema. Pritiskom ni popustila niti vlada, ki je zavzela stališče, da Slovenija ni kršila prava EU. Takratni predsednik vlade Miro Cerar je v Bruselj poslal sporočilo, da so slovenski organi pri preiskavi spoštovali zakon in svoje pristojnosti. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič pa je povedal, da so že leta 2015 pod drobnogled vzeli domnevno prirejanje bilanc v slovenskih bankah in tudi vlogo Banke Slovenije pri tem, kriminalistično preiskavo pa uvrstili med svoje prioritete. "Nedotakljivih v tej državi ni. Že večkrat smo dokazali, da smo pri našem delu neodvisni in strokovni, da nas ne zanimata politična pripadnost ali interesna skupina osumljencev, ki jih obravnavamo. Seveda so naše preiskave povzročile najrazličnejše odzive pri posameznikih, predvsem pri tistih najvplivnejših, ki nikakor ne morejo sprejeti dejstva, da nihče ni nedotakljiv, ko gre za kazniva dejanja. Zato smo deležni tudi poskusov diskreditacij našega dela, preiskovalcev in vodstva. Nekateri pa skušajo prikazati tudi vpliv politike na naše delo. Kar pa seveda ne vpliva na potek in epilog naših preiskav," je takrat dejal nekdanji direktor NPU Majhenič, ki je bil na položaju ves čas trajanja preiskav v centralni banki. 

"Evropski centralni banki tudi zaušnica ljubljanskega okrožnega sodišča: Nihče nima imunitete"

Evropska centralna banka tudi na Okrožnem sodišču v Ljubljani ni uspela z zahtevo, da se iz kriminalistične preiskave zoper vodilne na Banki Slovenije izloči vsa dokumentacija, ki se nanaša na evropsko banko, ker da je preiskovalci ne bi smeli zaseči, saj naj bi šlo za zaupne dokumente. Zaseg pa naj bi pomenil kršitev pravil o privilegijih in imuniteti v EU. A sodišče se ni dalo: "Evropska centralna banka se ne sme vmešavati v kazenske postopke držav članic, niti ne more odločati o tem, katere podatke, ki so bili zaseženi v Banki Slovenije, policija lahko v okviru policijske preiskave pregleduje in katere ne," so med drugim zapisali v sklepu na ljubljanskem sodišču in zavrnili popolnoma vse zahteve ECB. "Pravo EU ne prepoveduje odreditve hišnih preiskav v Banki Slovenije, ko so osumljeni člani Sveta BS ali drugi uslužbenci, ker guverner nima imunitete. Prav tako Banka Slovenije ne uživa nikakršne imunitete," so še odločili. Sodišče namreč meni, da so bile hišne preiskave povsem zakonite, zasežena dokumentacija pa da ne predstavlja arhiva ECB ter da ni šlo za nobene kršitve Protokola o privilegijih in imunitetah. Kot so zapisali, tudi guverner ni upravičen do kakšnih posebnih privilegijev, ko gre za policijske preiskave na slovenskih tleh. Ker ga je preiskava doletela kot guvernerja slovenske centralne banke in ne kot člana Sveta ECB. Kar pomeni, da se lahko v preiskavi uporabi popolnoma vsa zasežena dokumentacija. In zakaj se zdaj torej preiskava ne bi smela nadaljevati še na sodišču?

ECB in Banka Slovenije s pritožbami nista uspeli niti na Ustavnem sodišču

Evropska centralna banka in Banka Slovenije s pritožbami zaradi kriminalističnih preiskav in zasega dokumentacije nista uspeli niti na Ustavnem sodišču, kjer so prav tako zavrgli njihove pritožbe. Tako jim do zdaj še z nobenim pravnim sredstvom ni uspelo izpodbiti stališč policije, tožilstva in sodstva, da so bile hišne preiskave zakonite, zaseg bančne dokumentacije pa povsem v skladu z našo zakonodajo. Po odločitvi Ustavnega sodišča je Banka Slovenije celo umaknila vse tožbe, ki jih je vložila zaradi policijskih preiskav. Se pa ECB seveda s stališči naših organov ne strinja, zato je Bruselj tudi izrekel opomin naši državi zaradi kršitev evropske zakonodaje glede zaplembe informacij ECB. Pa ne samo to, Evropska komisija je vložila tudi tožbo proti Sloveniji. "Odziv ECB in Draghija je toliko bolj neverjeten, saj je Republika Slovenija sanacijo bančnega sistema izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem, torej davkoplačevalcev RS in niti ECB niti katera druga institucija EU ni plačala niti evra za sanacijo slovenskega bančnega sistema," pa so se na zaplete takrat odzvali v društvu Mali delničarji Slovenije.

Kaj želi doseči predsednik vlade, ko predlaga "poravnavo" Evropski komisiji zaradi te tožbe?

Sodišče EU v Luxembourgu je junija že začelo obravnavati tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB. Je pa predsednik vlade Janez Janša, dober teden pred obravnavo, pisal pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predlagal "poravnavo" v tej zadevi, kar so razkrili novinarji Dela. 

Pismo naj bi podpisal sam, torej spet solo akcija stranke SDS oziroma predsednika, saj ne gre za stališče vlade, je poročal časnik. Vlada o tem sploh naj ne bi razpravljala. Zato se postavlja vprašanje, ali je primerno, da predsednik vlade po štirih letih, ko so vsi pristojni slovenski organi vztrajali, da so bile hišne preiskave zakonite, in niso dovolili, da bi ECB usmerjala naše predkazenske postopke, ter bili prepričani, da je tožba neutemeljena, zdaj to ureja z neko poravnavo? Gre za izjemno pomembno pravno zadevo, opozarjajo strokovnjaki, o kateri ne more odločati ena stranka ali predsednik vlade. In spreminjati dosedanjih stališč pravosodnih organov in države do te tožbe. Ampak, tako kot v vseh drugih solo akcijah največje vladne stranke ali predsednika vlade se koalicijske stranke SMC, DeSUS in Nsi sploh ne odzovejo in ne zaščitijo interesov tega predkazenskega postopka.