Otroški dodatek kmalu ne bo več vezan na premoženjski status družine?

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je na četrtkovi novinarski konferenci povedala, da želijo socialno politiko ločiti od družinske. Tako bodo po njeni napovedi septembra začeli intenzivno javno razpravo o možnosti, da bi otroški dodatek postal univerzalni temeljni dohodek, saj želijo o tem vprašanju doseči čim širši družbeni konsenz.

Trenutno imamo pri nas kar 30 različnih zneskov otroških dodatkov, ki se gibljejo od dobrih 20 pa vse tja do 117 evrov. Višina zneska ni odvisna le od povprečnega mesečnega dohodka staršev, ki ne sme presegati 1034 evrov na osebo, ampak tudi od starosti in števila otrok. Glavni cilj ideje o poenotenju zneskov je po besedah Klampferjeve opozoriti, da otroški dodatek ni socialni transfer in da so vsi otroci enaki.

Čeprav naj bi bil otroški dodatek namenjen razvoju otrokovih sposobnosti in talentov, se zdaj upošteva kot dohodek družine. Pri določanju zneska bodo na ministrstvu poskušali slediti modelom drugih evropskih držav, pove Klampferjeva, na primer avstrijskemu in nemškemu modelu. Če se bodo res zgledovali po naših severnih sosedih, to pomeni, da otroški dodatek še vedno ne bo popolnoma univerzalen. "Višina se spreminja glede na starost, obstajata pa tudi dva razreda, za socialno šibkejše in tiste, ki niso tako socialno ogroženi," kot eno izmed možnosti za določanje zneska navede ministrica. Kakšni bodo ti razredi, bo znano septembra, saj kot poudarja Klampferjeva, želijo, da bo to stvar intenzivne javne razprave, v katero bo vključena tako laična javnost kot tudi nevladne organizacije.

Direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc je dejala, da na inštitutu pozdravljajo idejo ministrstva, saj so bili vedno mnenja, da je treba otroški dodatek izločiti iz transferjev socialnega varstva. "Če želimo, da je popolnoma univerzalen, potem ga morajo prejemati vsi otroci v enakem znesku," je dodala. Po njenih besedah se dodatek lahko razlikuje glede na njihovo starost, saj so povprečni življenjski stroški za otroka različnih starosti različni, ne bi pa se smel razlikovati glede na gmotni položaj družine.

Za povrnitev dodatka v družinsko politiko se že vrsto let zavzemajo tudi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Po besedah predsednice zveze Darje Groznik bodo počakali na konkretne predloge ministrstva in se potem odzvali nanje, saj v Evropi obstaja več modelov določanja tega dodatka. Na ZPMS pa poudarjajo, da morajo ob uvedbi univerzalnega otroškega dodatka ostati tudi vsi transferji, ki so namenjeni večji kakovosti življenja otrok oziroma družin. "Revščina, ki vodi v slabe življenjske razmere, socialno izključenost in tudi manj možnosti za razvoj in šolanje otrok, namreč še zdaleč ni izkoreninjena kljub dobrim gospodarskim kazalcem države," je izpostavila Groznikova.