Pasti novega inštituta: je to začetek razkroja javnega zdravstva?

Več sindikatov, ki po lastnih besedah združujejo 5000 od skupno 8000 zaposlenih na UKC Ljubljana, je v javnem pismu ostro kritiziralo način reševanja enega od trenutno najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva - otroške srčne kirurgije. 

"Z zaskrbljenostjo spremljamo reševanje problematike programa otroške kardiokirurgije, nad načinom reševanja pa smo skrajno razočarani," so zapisali v uvodu, v nadaljevanju pa kritiko neposredno usmerili na ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc. "Sindikati primarno menimo, da je pristop, ubran s strani ministrstva za zdravje, da reši tako kompleksno in več let prisotno težavo, kot je program otroške srčne kirurgije, popolnoma zgrešen in napačen," so zapisali.  

Prepričani so namreč, da se na ta način drobi UKC, nekaterim zaposlenim pa se omogoča, da zaobidejo sistem plač v javnem sektorju. 

"Trenutno naj bi postopek potekal tako, da naj bi v prostorih UKCL kot neke vrste tumor nastal nov javni zavod, to je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki naj bi od UKCL prevzel zaposlene, "najel" prostore, dal nekaterim zaposlenim drage podjemne ali druge pogodbe in tako zaobšel sistem plač v javnem sektorju, ter hkrati dobival vso podporo s strani podpornih služb UKCL," so pojasnili.  

Spomnili so, da ministrstvo kar 12 let ni bilo sposobno zagotoviti pogojev za kvalitetno izvajanje programa, je pa zato v osmih letih uspelo zamenjati kar šest generalnih direktorjev, s čimer je po njihovem le povzročalo kaos.

"Zakaj se sedaj poskuša razkrojiti UKCL z ustanavljanjem novega inštituta, ki bo lahko povod za nove zavode znotraj že obstoječega zavoda in to ravno v trenutku, ko je UKC Ljubljana po nenadnem in očitno "orkestriranem" odhodu treh otroških kardiologov z mukami uspel zagotoviti vse potrebno za uspešno in celostno izvajanje programa otroške srčne kardiologije, kar so priznali celo prisotni predstavniki NIOSB?" so se vprašali v pismu. In še - glede na to, da bo novi inštitut deloval znotraj UKCL, v njegovih prostorih in z njegovimi zaposlenimi ter opravljal dejavnost, ki jo je že UKCL: "Zakaj ni mogoče takšnega programa opravljati znotraj UKCL z enakimi metodami, kot jih predlagajo pobudniki novo formiranega instituta na čelu s prof. Gregoričem?"

Nedorečenega je še veliko in še vedno so odprta številna vprašanja, "ki zadevajo konkretne pomisleke prevzemanja objektivne odgovornosti za strokovne napake, nabavo in porabo potrošnega materiala, servisiranje medicinske opreme, dodatnih storitev, najem prostorov, medsebojno interdisciplinarno sodelovanje na področju zdravljenja, kritje stroškov zdravljenja in ne nazadnje tudi enoten plačni sistem ter plačilo sodelavcev, ki bodo delo na NIOSB opravljali", so poudarili. Skrbi pa jih tudi, da bi zavod znotraj zavoda prevzemal zaposlene iz enot, ki so že zdaj kadrovsko močno podhranjene. 

Pismo so podpisali Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, SPUKC – sindikat zdravstva Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije – enota UKCL, Sindikat sevalcev Slovenije - PERGAM ter FLORENCE – sindikat medicinskih sester PERGAM.

Rešitve za otroško srčno kirurgijo po mnenju ministrstva ustrezne

Ministrstvo za zdravje v odzivu na izjavo več sindikatov, ki želijo boljše rešitve za problematiko otroške srčne kirurgije, opozarja, da vsako ustanavljanje nove institucije zahteva določen čas. Klinični del Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni bo zaživel, ko bo zagotovljeno varno in kakovostno zdravljenje otrok, so napovedali.

Ministrstvo je spomnilo, da je po posvetovanjih s stroko in po pogovorih s starši otrok ugotovilo, da so težave postale tako velike, da jih je nemogoče rešiti v okviru obstoječe organiziranosti. Ker je stroka nasprotovala predlogu ministrstva, da se program otroške srčne kirurgije ukine in se zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami zagotovi v tujini, je vlada s sklepom iz decembra lani ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, so spomnili na ministrstvu.

Nacionalni inštitut je po njihovih besedah že zaposlil nosilce zdravstvene dejavnosti. Nadaljeval bo z zaposlovanjem zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja, ki je potrebno za kakovostno in varno delovanje. Inštitut je javni zdravstveni zavod, zato bodo veljala enaka pravila kot v ostalih javnih zdravstvenih zavodih. Pravice delavcev ne bodo ogrožene, so zagotovili.

Posamezni strokovnjaki bodo delali tudi po podjemnih pogodbah, vendar le, dokler inštitut ne bo imel dovolj lastnih kadrov za varno in kakovostno obravnavo bolnikov. Dnevni honorarji so po navedbah ministrstva primerljivi s honorarji zdravnikov, ki prihajajo iz Prage.

Priznani strokovnjaki iz tujine po pojasnilu ministrstva trenutno preko inštituta pomagajo Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana, saj ta nima dovolj svojih strokovnjakov, da bi lahko zagotavljal varno in kakovostno obravnavo otrok.

Kot so dodali, bodo s pomočjo tujih strokovnjakov zagotovili tako varno in kakovostno obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami kot tudi izobrazili zadostno število domačih strokovnjakov, da bodo poskrbeli za otroke, rojene v Sloveniji in v širši regiji.

Ko bo inštitut deloval v skladu z mednarodnimi smernicami kakovosti in varne obravnave bolnikov in ko bo primerno kadrovsko ter organizacijsko urejen, bo potreben razmislek, ali ga je smiselno priključiti UKC Ljubljana. Do takrat pa bo potrebnega veliko dela in kadrovskih in finančnih vložkov predvsem v izobraževanje mladih, so še zapisali na ministrstvu.