Otrokom se oglašujejo manj zdrava živila, odraslim pa prehranska dopolnila

Neustrezna prehrana otrok in mladostnikov je eden izmed glavnih razlogov za epidemijo debelosti te populacijske skupine po vsem svetu. Čeprav se je delež debelih in pretežkih otrok in mladostnikov v Sloveniji v zadnjih letih ustalil, ostaja na zelo visokem nivoju. Raziskave so pokazale, da ima oglaševanje živil z manj ugodno hranilno sestavo slab vpliv na prehranjevalne navade otrok. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča omejevanje tovrstnega oglaševanja. Slovenija je takšno omejitev že uvedla leta 2017 in sicer za televizijske programe, medtem ko ostali medijski kanali s tega vidika niso regulirani.

Raziskovalci primerjali oglaševanje živil med letoma 2013 in 2017

Da bi ugotovili izpostavljenost prebivalcev oglasom za živila v tiskanih medijih, so na Inštitutu za nutricionistiko izvedli obsežno raziskavo, ki je zajemala primerjavo oglaševanja živil med letoma 2013 in 2017. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje, rezultati pa so bili pred kratkim objavljeni v ugledni znanstveni reviji Public Health Nutrition. Vzorec raziskave je zajel otroške in mladinske revije, kot tudi ostale revije in časopise. Ugotovili so, da se otrokom oglašujejo predvsem živila z manj ugodno hranilno sestavo, odraslim pa prehranska dopolnila. Skupni obseg oglaševanja živil v otroških in mladinskih revijah se je sicer zmanjšal, medtem ko smo v ostalih revijah in časopisih opazili več tovrstnih oglasov.

Oglasi bistveno vplivajo na otrokove prehranjevalne navade

Oglaševanje ima dokazano pomembno vlogo pri izboru živil. Kot zelo občutljiva populacijska skupina so predmet tovrstnih raziskav predvsem otroci, vendar pa navedeno velja tudi za odrasle. Raziskave potrjujejo, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom in blagovnim znamkam, ki so jim izpostavljeni v različnih oglasih. Če so otroci pretežno izpostavljeni oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo, na primer visoko količino sladkorja, maščob ali soli, ima to lahko negativne posledice na oblikovanje njihovih prehranjevalnih navad, ki so ključnega pomena za prehrano v kasnejših obdobjih življenja. Dokazano je, da so otroci, ki imajo prekomerno telesno težo v otroštvu, tudi v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za debelost in druge kronične nenalezljive bolezni.

"V letošnjem letu smo na Inštitutu za nutricionistiko začeli izvajati nacionalni raziskovalni projekt Sladkor v prehrani, v izvajanje projekta pa sta vključena tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in UKC Ljubljana. V okviru projekta zbiramo podatke o tržišču živil in trendih na tem področju, zaužiti količini sladkorja pri različnih skupinah prebivalcev ter s tem povezanih tveganjih. Na Pediatrični kliniki bodo raziskovali kako bi izboljšali učinkovitost obravnave debelosti. V sklopu raziskovanja tržišča so pomembni tudi podatki o izpostavljenosti prebivalcev oglasom za živila, saj ima to lahko pomemben vpliv na njihove prehranske odločitve. Še posebej nas zanima, kakšna živila se oglašujejo otrokom in mladostnikom," je zapisal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Vzorčili širok krog tiskanih medijev

"Vzorčili smo širok krog tiskanih medijev, tako časopisov kot revij, še posebej pa smo se osredotočili na revije za otroke in mladostnike. Tovrstne revije so v Sloveniji precej popularne, nekatere otroci prebirajo tudi v šolah in vrtcih. Obravnavali smo preko 800 izdaj revij in časopisov, izdanih v letih 2013 in 2017. Vzorec je vključeval vse izvode posamezne revije v letu, pri časopisih pa smo s sistematičnim pristopom izbrali reprezentativen vzorec izdaj," piše univ. dipl. ing. živ. tehnol. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.

Za razlikovanje med bolj in manj zdravimi živili so uporabili posebno metodo - model, ki ga je za ta namen pripravila Svetovna zdravstvena organizacija, in se v Sloveniji že uporablja za omejevanje oglaševanja živil na televiziji v času otroškega programa. Ugotovili so, da se je v splošnem obseg oglaševanja živil precej povečal, medtem ko so v otroških in mladinskih revijah opazili precej manj oglaševanja živil. Ostaja pa zelo zaskrbljujoč podatek, da so med tako oglaševanimi živili v revijah za otroke in mladostnike skoraj izključno živila z manj ugodno prehransko sestavo, predvsem sladkarije. V letu 2017 je nasprotno z letom 2013, sicer opazna manjša prisotnost različnih oglaševalskih tehnik, kjer je oglaševanje prehranskih izdelkov vključeno v različne zabavne vsebine in igre, ki jim otroci namenjajo več pozornosti. "Tovrstno oglaševanje je kritično predvsem za mlajše otroke, ki ne ločijo med oglaševalskimi in uredniškimi vsebinami. V časopisih in revijah, namenjenih odrasli populaciji, smo ugotovili precejšen porast števila oglasov, prevladuje oglaševanje prehranskih dopolnil. Opazili smo tudi zanimiv trend, da se je namesto brezalkoholnih pijač okrepilo oglaševanje sadnih sokov," pravi Lavrišova.

Najbolj pogosto oglašujemo živila, ki jih sicer želimo omejevati

Rezultati kažejo, da je na področju oglaševanja živil še zelo veliko možnosti za izboljšanje, predvsem pri oglaševanju živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Med najbolj pogosto oglaševanimi živili so namreč izdelki z visoko vsebnostjo sladkorja ali drugih snovi, ki jih v prehrani želimo omejevati. Na področju izboljševanja prehrane in javnega zdravja se v Sloveniji odvija vrsta aktivnosti, nekatere so usmerjene v zmanjševanje vnosa sladkorja pri skupinah prebivalcev, kjer to predstavlja problem.

"Leta 2015 se je na ravni Evropske unije pokazala skupna potreba po ukrepanju na področju zmanjševanja sladkorja v živilih. Oblikovala se je jasna podpora in zaveza držav za skupno ukrepanje, tudi za zmanjšanje prostih sladkorjev v hrani. Skupna prizadevanja vodijo k 10-odstotnem zmanjšanju dodanih sladkorjev v predelani hrani do leta 2020 glede na osnovo iz leta 2015. Tej usmeritvi sledimo tudi v Sloveniji," je povedala dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje.

V nadaljevanju projekta "Sladkor v prehrani" bodo na Inštitutu za nutricionistiko ovrednotili tudi oglaševanje živil na drugih kanalih. Poleg oglaševanja pa se osredotočajo tudi na analizo uporabe otrokom všečnih elementov na označbah živil.