Kot je na novinarski konferenci dejal minister za šolstvo in šport Milan Zver, nameravajo učne skupine vplejati v okviru sedanjih razredov, v teh skupinah pa bodo romski in ostali otroci ločeni 'po principu fleksibilne diferenciacije oz. nivojskega pouka'. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi šlo za to, da bi otroci skupaj obiskovali denimo likovni pouk in telesno vzgojo, pri ostalih predmetih pa bi bili ločeni.
Po mnenju ministra Zvera naj bi s tem zagotovili večjo kvaliteto pouka pri obeh skupinah učencev ter zmanjšali možnosti za nesoglasja med romskimi in ostalimi učenci.
Po ministrovih besedah naj bi bila to kratkoročna, vendar optimalna rešitev za predstavnike staršev obeh skupin učencev, kot tudi vodstvo šole ter občino. Kot je poudaril Zver, sprejeta rešitev tudi ne odstopa 'od splošnih doktrin integracije ter je v sklopu slovenske ter evropske zakonodaje za odpravljanje kulturnih razlik'. Dolgoročno pa bi morali, po Zverovih besedah spremljati predlagani model poučevanja na šoli ter iskati dodatne vzporedne rešitve.
Kot nujen predpogoj za uspešno integracijo romskih otrok v osnovne šole pa je izpostavil potrebo po ustrezni predšolski vzgoji teh otrok.
Potrebni bodo dodatni učitelji in romski pomočniki
Vodstvo šole mora zato v naslednjih dneh pripraviti operativni načrt za izvedbo sprejetega modela v praksi. Kot je dejal Zver, bodo morali pripraviti novo sistemizacijo delovnih mest, za predlagano izvajanje pouka v ločenih skupinah pa bodo morali v sodelovanju z ministrstvom in občino zaposliti tudi dodatne učitelje. Koliko učiteljev bodo potrebovali, pa zaenkrat še ni znano. O potrebni sistemizaciji naj bi po napovedih ministra Zvera na ministrstvu z vodstvom šole razpravljali že v prihodnjem tednu. Uvedli naj bi tudi posebne romske pomočnike, kar se je po mnenju Zvera za zelo dobro izkazalo v Prekmurju.
Pomisleki romskega svetnika
Novomeški romski svetnik Roman Tašič je dejal, da je delnemu ločevanju otrok nasprotoval. "Ne moremo drugače, kot pa da pristanemo na to kar je," je dejal po sestanku. "Mislim pa, da bo rezultat na koncu pokazal nekaj čisto drugega," je še dodal. Predvsem pa želi, da romski otroci ne bi bili zapostavljeni ali manj vredni ali pa da bi zaradi ločevanja bilo njihovo znanje okrnjeno.
Sicer je bil romski svetnik edini predstavnik romske skupnosti na sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik sindikata vzgoje in izobraževanja, Branimir Štrukelj.
Po napovedih novomeškega župana Boštjana Kovačiča pa bo 31. marca problematiko izobraževanja Romov v OŠ Bršljin obravnaval tudi občinski svet. Občina naj bi sicer v okviru sprejetih rešitev zagotavljala pomoč na področju kadrovanja ter gmotnih potreb šole.
Sestanek staršev obeh skupin otrok?
Tudi predstavniki staršev, ki so zbrali okrog 400 podpisov pod zahtevo, da se 86 romskih otrok iz OŠ Bršljin enakomerno porazporedi po vseh šolah v novomeški občini, so poudarili, da so zaradi strpnosti šli h kompromisom naproti, saj naj bi sprejeta rešitev predstavljala le majhen korak k celotnemu reševanju romske problematike. Kot so dejali, zato pričakujejo tudi ustrezen sestanek s starši romskih otrok.
Slavko Gaber: Segregacija šolarjev ni rešitev
Slovenija nima dodelanega sistema izobraževanja romske populacije, zato je šolsko ministrstvo lani pripravilo prve usmeritve za nadaljnje korake na tem področju, je danes v odzivu na zahteve skupine staršev za prešolanje romskih učencev na druge šole v novomeški občini oziroma uvedbo posebnih razredov za Rome povedal nekdanji šolski minister in poslanec LDS Slavko Gaber. "Segregacija ni pot, po kateri bi kazalo ta vprašanja, ki so pereča in zelo resna, reševati," je dejal Gaber.
Posebna skupina strokovnjakov je lani na predlog ministrstva pripravila smernice, ki predvidevajo posebne učne in organizacijske pomoči pri izobraževanju romske populacije. Uvedeni bi bili lahko asistenti in dodatna gradiva, ki bi romsko kulturo obravnavala "kot del kulture nekega prostora" in bi omogočila Romom ohranjati njihovo kulturo, je dejal Gaber.
Po mnenju Gabra pa bi kazalo razmišljati o drugačnih šolskih okoliših. "Verjetno res ne kaže vseh Romov dati le v oddelek ali v polovico oddelka, ker gre za zahteven pouk. Integrirate lahko tako, da integrirate manjšo populacijo s posebnimi potrebami, ne glede na to, katere vrste je, z večjim delom populacije, ki te posebne skrbi ne potrebuje." Vendar pa sprememba šolskih okolišev ni neka "zveličavna rešitev", meni Gaber.
Poslanec opozicijske liberalne demokracije sicer meni, da nekateri znaki kažejo na to, da segregacijo šolarjev v Novem mestu zagovarjajo "strankarsko izpostavljeni ljudje SDS". Slednji "organizirajo zahteve po segregaciji oziroma pa drugačnem urejanju pouku. Če bi se temu ustreglo, bi bil to verjetno zelo pomenljiv signal tudi širši Evropi, kam se Slovenija razvija", je dejal Gaber. Kot je znano, je eden od pobudnikov zahtev novomeških staršev tudi Silvo Mesojedec, ki je bil kandidat SDS na oktobrskih parlamentarnih volitvah. Gaber je tudi opozoril, da je bila romska problematika pred volitvami pred volitvami politizirana. "Morda pa nekateri zdaj žanjejo veter, ki so ga takrat sejali," je še ocenil poslanec LDS.
