Kot so nam sporočili Humarjevi svojci, je bil ob 15.15 po lokalnem času v budističnem templju v Katmanduju budističen obred v prisotnosti lam, jutri zjutraj pa bodo žaro prenesli pod goro Langtang Lirung, kjer mu bodo v spomin postavili čorten – nepalsko spominsko obeležje. Pod goro bo tako našel svoj mir.
V Kamniku odprli žalno knjigo
V žalno knjigi, ki so jo v ponedeljek odprli v občini Kamnik v spomin na Tomaža Humarja, se je vpisalo preko 120 ljudi, med njimi tudi premier Borut Pahor. V soboto ob 11. uri bo v Kamniški Bistrici potekala spominska slovesnost. Župan Kamnika Anton Tone Smolnikar pričakuje okoli 1000 ljudi. V žalno knjigo se je vpisalo že več kot 400 ljudi, so potrdili na občini Kamnik.
Ob odprtju žalne knjige v ponedeljek je sožalje družini preminulega izrazil tudi župan Anton Tone Smolnikar skupaj s sodelavci, ki je v svoji sožalni brzojavki zapisal sledeče: "Tako kot Vi, najbližji vašega Tomaža, smo tudi mi upali in pričakovali dobro novico z gore. Žal njegovega veselega obraza in trdnega stiska rok ne bo več. Sočustvujemo z vami in izražamo iskreno sožalje v imenu vseh Kamničanov."
Humarja se bodo s spominsko slovesnostjo najverjetneje spomnili v okolici planinskega doma v Kamniški Bistrici. "Torej točno pod hribi, kjer je Tomaž začel svojo življenjsko pot v plezarijo," je dejal Smolnikar.
Čakajo na uradno potrdilo
O pokopu in obredu preminulega slovenskega alpinista Tomaža Humarja je za 24ur.com spregovoril tudi šef planincev za odprave v tujino Tone Škarja, ki se trenutno nahaja v indijskem glavnem mestu Delhi in vseskozi spremlja dogajanje. "Pokopa še ni bilo, potrebno je dobiti še uradno dovoljenje, saj so posmrtni ostanki na nemški ambasadi v Katmanduju."
"Mislim, da želijo (družina) pogreb obdržati v tajnosti," je glede pokopa dejal Škarja. "Kolikor mi je znano, bodo otroci prišli in ga bodo pokopali. Glede tega ne vem nič več," je še dejal. Posmrtne ostanke Humarja bodo odnesli v Himalajo, v bližino mesta, kjer se je tudi smrtno ponesrečil. Pred tem naj bi potekal obred. "Tamkajšnja oblast mora uradno potrditi smrt in tudi izdati potrdilo o smrti, da se ga lahko pokoplje," je poudaril.
Vodja, ki je vodil reševalno akcijo v Sloveniji, Viki Grošelj je danes za 24ur. com dejal, da bodo Humarja najverjetneje upepelili in pepel raztresli na gori. Grošelj poudarja, da pri pokopu umrlega alpinista ni utečenega postopka, v tem konkretnem primeru pa je vse odvisno od družine. Kot je znano, v Nepalu namreč umrle upepelijo.
Gre za tvegan šport
Na vprašanje, zakaj se mnogi alpinisti odločijo, da v primeru smrti njihovo telo ostane v Himalaji, pa je Tone Škarja dejal, da tistih, ki so ostali v Himalaji, ni bilo mogoče prenesti v dolino.
Na vprašanje, kaj žene alpiniste k takim podvigom, pa je dejal: "To je široko vprašanje, gre za šport, ki je tvegan, saj tudi plavalci in jadralci tvegajo. To je enaka stvar, gre le za drug šport. Iskanje možnosti, tiste skrajne meje. Grožnja smrti je realna, ampak človek upa, da bo našel možnosti in načine, izhod iz težke situacije. Stavi na moči, ki jih bo zbral v sebi, in na znanje. Ponavadi človeku uspe, kdaj pa tudi ne."
Poudaril je še, da je Humar plezal izrazito tvegane smeri, pri njem je bil večji poudarek na težavnosti in tveganju.
Ozadje tragičnega dogodka
Spomnimo, Humar naj bi se poškodoval pri sestopu s 7227 metrov visoke gore. Kaj točno se je dogajalo na gori, ni znano; morda je padel, morda ga je zasul plaz. 40-letni Humar, ki je zagotovo spadal med najboljše in najbolj kontroverzne alpiniste na svetu, je enkrat že obtičal v Himalaji. Avgusta leta 2005 so ga šele po šestih dneh rešili z gore Nanga Parbat. Reševalna akcija je bila edinstvena, saj so Tomaža rešili z vrvjo, na kateri je visel vse do pristanka v baznem taboru.
Takrat so mu očitali, da se na gore povzpenja preveč pompozno. A po letu 2005 se je v gore odpravljal popolnoma sam. Tako je bilo tudi tokrat. Svoji treking agenciji je celo naročil, naj nikomur ne pove, da je v Nepalu, za odpravo pa niso vedeli niti njegovi najbližji znanci.
Humarju je na pomoč odletela trojica izvrstnih reševalcev iz švicarskega Zermatta. Sestavljali so jo pilot Robert Andenmatten, eden najbolj izkušenih reševalcev in ekstremnih plezalcev na svetu Simon Anthamatten ter vodja zermattske gorske reševalne službe Bruno Jelk. Iz Švice je njihovo delo koordiniral vodja reševanja pri Air Zermatt Gerold Biner. Z roko v roki s Švicarji so delovali nepalski reševalci, koordinator je bil predsednik Planinske zveze Nepala Ang Tsering. V Sloveniji pa je akcijo vodil Viki Grošelj.
