Osumljenec komuniciral tudi s poslancem državnega zbora?

Potem ko je prišel na dan zapis o telefonskem komuniciranju enega izmed osumljencev z generalno državno tožilko, je zdaj z enako verjetnostjo mogoče trditi, da je eden od osumljencev komuniciral z bivšim poslancem državnega zbora, zdaj visokim državnim funkcionarjem ene od vladajočih strank, glede afere Patria trdi poslanec SDS Zvonko Černač.

Po njegovih besedah pa naj bi omenjeni osumljenec komuniciral tudi s protikorupcijsko komisijo "in z ostalimi“. Ali gre za isto osebo, pa ne more povedati, je dejal Černač.

Na liniji z Brezigarjevo?

Časnik Dnevnik je v četrtek poročal, da naj bi policija med preverjanjem izpiskov telefonskih pogovorov osumljenih v aferi Patria odkrila, da je imela z enim izmed njih stike tudi Barbara Brezigar.

Brezigarjeva je navedbe označila za insinuacije, medtem ko jih v.d. generalnega direktorja policije Janko Goršek zaradi interesa preiskave ni želel komentirati.

Kresalova ne komentira

Notranja ministrica Katarina Kresal je medtem dejala, da se je v četrtek sestala z vodstvom generalne policijske uprave, ki je potrdilo, da vsi postopki v zvezi z Brezigarjevo potekajo zakonito, strokovno in na podlagi sodnih odredb, zato nadzor zaenkrat še ni potreben.

Četrtkovih navedb Dnevnika glede domnevnega komuniciranja Brezigarjeve z enim od osumljencev ni hotela komentirati, saj po njenih besedah nadzor nad delom Brezigarjeve ni v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, ampak ministrstva za pravosodje in zato sama ni pravi naslov za komentiranje zadeve. Dodala pa je, da je minister za pravosodje Aleš Zalar v zvezi s tem "pridobil določene informacije in povedal, da je zadeva nenavadna ter da bo pridobil še ustrezne informacije".

Njavro: Politični konstrukt!

Glede namigovanj o vpletenosti v afero se je spet oglasil tudi častnik Darko Njavro. "Namigovanja v medijih o moji vpletenosti v zadevo Patria sprejemam le kot vnovičen politični konstrukt,“ je zapisal. Ob tem se je vprašal, ali gre le za odvračanje pozornosti in že vnaprejšnje opravičilo za polomijo medijsko-politične afere Patria, ki so jo po njegovem zakuhali, peljali in končali isti akterji.

"Zaradi izkušenj iz zadeve Depala vas, ki se je končala pred točno 15 leti na današnji dan, se zavedam, da so mediji primerno sredstvo za manipulacijo z javnostjo, ne pa za razjasnitev dejstev," je poudaril.

Tudi zgodba, ki se odvija danes, je popolnoma enaka kot v času Depale vasi, ko so "določeni mediji igrali vlogo podpore pri nezakonitih aktivnostih tajnega (ne)zakonitega policijskega sodelavca in medijsko podpirali aktivnosti policijskega uslužbenca 'Petra iz Sove'", je prepričan.

"Tudi takrat so se domnevni dokazi sproti pojavljali v tedniku, kjer so novinarji z vednostjo 'Petra iz Sove' objavljali ponarejene dokumente in ustvarjali zgodbe o teh 'dokazih'," je poudaril.

Po besedah Njavra je časopisna hiša Dnevnik, pod avtorstvom novinarja Roka Praprotnika, začetnik medijske afere Patria. "Ta isti avtor vseskozi navaja podatke o poteku preiskave, namiguje na vpletene akterje, njihove domnevne vloge, opisuje domnevne faze preiskave, domnevne operativne poteke preiskave in domnevne zaplete ob njih," je dodal.

Tako se po Njavrovo poraja "upravičeni sum, da je zadeva le politično režirana, saj bi ob resni preiskavi ne smele curljati informacije prek medija. Po mojem mnenju so Rok Praprotnik in nekateri sedanji vidni politiki ter seveda 'Peter iz Sove' na ta način javno opozorili vse domnevne 'osumljence'".

"S tem so aktivno ovirali preiskavo. Logično je namreč sklepati, da so se akterji v medijih prepoznali in v tem času znebili vseh dokazov," je opozoril Njavro.

Zato se javno sprašuje, zakaj policija ni po uradni dolžnosti začela preiskave "kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti", ki ga je po njegovem storil neznani storilec. Prav tako se sprašuje tudi, zakaj policija ni po uradni dolžnosti začeli preiskave "kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic", ker ni nihče podal ovadbe iz prej navedene alineje, ki bi jo morali podati po uradni dolžnosti.

"Zakaj policija ni po uradni dolžnosti začeli preiskave 'kaznivega dejanja oviranja preiskave', ki ga je storil znani storilec oziroma več storilcev, ki posreduje operativne informacije o poteku aktive kazenske preiskave javnosti in tako prek medija obveščajo domnevne 'osumljence'," se je še vprašal.