Ostro do predloga zakona: v zdravstvo spušča delavce brez ustrezne izobrazbe

Vlada je, kot smo že poročali, danes potrdila predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki med drugim določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence. Največja sprememba pa je, da bo psihoterapijo uvrstila med zdravstvene dejavnosti. "Lahko bo financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej na napotnico, kar do zdaj ni bilo mogoče," je pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Brez napotnice bodo lahko posamezniki brezplačno do psihoterapije prišli v okviru centrov za krepitev zdravja, centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. 

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo predlog podpira

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo se je zavzela za sprejetje predloga zakona. Menijo namreč, da ta določa osnovno strokovno pismenost in psihoterapevtsko specializacijo. Poleg tega bi vzpostavitev neodvisnega telesa, kot je zbornica, krepila zaupanje v stroko.

Predlog zakona po mnenju zveze omogoča jasne pogoje za izobraževanje, licenciranje in delovanje psihoterapevtov. Zaščitil bi ljudi pred nestrokovno prakso in omogočil znanstveno podprto, odgovorno, varno in dostopno obliko pomoči, ki jo zaradi porasta duševnih stisk družba vse bolj potrebuje.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se zavedajo, da nekatere psihiatre, pedopsihiatre in klinične psihologe skrbi, da bi predlog omogočil vključevanje izvajalcev z neustrezno in nezadostno izobrazbo v zdravstveni sistem. "Ob tem pa ta ista stroka pogosto pozablja, da psihoterapevti podpiramo razvoj strokovno kakovostnih in reguliranih programov na področju psihoterapije po evropskih standardih," so pri tem zatrdili.

Menijo, da kompromis pri sprejemu zakona ne pomeni, da so vsi popolnoma zadovoljni, ampak "da niso popolnoma izključeni znanstveno podprti dokazi psihoterapevtske znanosti ter da so predvsem zaščiteni uporabniki psihoterapije".

Klinični psihologi in psihiatri 'raztrgali' predlog zakona

Na drugi strani je predlog naletel na oster odziv kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov. Klinična psihologinja Andreja Mikuž je poudarila, da bi sprejetje predloga zakona ljudem otežilo razlikovanje med pomočjo v zdravstvenem sistemu in med pomočjo zunaj njega, ki nosi določene vrste tveganja.

Prav tako bi sprejetje zakona otežilo delo mreže zdravstvenih služb. Bistvena težava predloga je, da ne upošteva mreže služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Poleg tega ne upošteva že vzpostavljenih preventivnih storitev v zdravstvu, ki po njenem mnenju zelo dobro tečejo v sodelovanju z drugimi službami in osebjem.

Kritična je bila tudi do psihoterapevtskih pristopov, ki bi jih psihoterapevti skladno s predlogom lahko izvajali v zdravstvu. Gre za pristope, ki jih je potrdila evropska zveza za psihoterapijo, dokončno pa jih bo sprejelo ministrstvo za zdravje v soglasju z zbornico.

Po besedah Mikuževe ta evropska zveza ni relevantno telo, med drugim zato, ker nekateri od pristopov, navedenih pri zvezi, temeljijo na psevdoznanosti. "Le peščica je takih, ki bi jih lahko po kriterijih z dokazi podprtih psiholoških terapij prepoznali kot uporabne in niso v kliničnih smernicah za zdravljenje ljudi s težavami v duševnem zdravju ali duševnimi motnjami," je opozorila.

"Žalosti me pristop ministrstva za zdravje, ki mimo naših strokovnih združenj, mimo kolegov psihiatrov in pedopsihiatrov ureja poklicno pot diplomantom fakultet, ki pravzaprav niti še niso akreditirane ali so akreditirane za študije, katerih poklici imajo mesto v drugem sistemu, ne v sistemu zdravstva," je dejala Mikuževa.

Menijo, da zakon ne bo rešil čakalnih dob na področju duševnega zdravja. Pričakujejo namreč, da se bodo slednje skrajšale, ko bo v zdravstveni sistem vstopilo več strokovnjakov, ki se za to trenutno izobražujejo. Kot je navedla, se trenutno usposablja 176 specializantov klinične psihologije, 78 specializantov psihiatrije in 37 specializantov otroške in mladostniške psihiatrije.

Vsi so po navedbah Mikuževe zavezani k temu, da se poleg klinične specializacije po zaključenem osnovnem študiju medicine ali psihologije, glede na izbrano delovno mesto in poklicno pot, usposabljajo tudi iz psihoterapije, vsi specializanti klinične psihologije pa do specialističnega izpita opravijo usposabljanje iz ene z dokazi podprte oblike psihološke terapije.

Tudi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Urša Mrevlje Lozar je do predloga zakona izjemno kritična. "Ta zakon uzakonja kot zdravstvene delavce ljudi s po našem mnenju neustrezno izobrazbo," je poudarila. "Novi poklic bi regulirala zbornica, ki še ni ustanovljena in nima kompetenc," je dejala.

Menijo sicer, da bi moralo biti področje psihološkega svetovanja in pomoči urejeno. "Absolutno je treba to področje regulirati," je poudarila Mrevlje Lozarjeva. S tem bi posamezniki lažje sprejeli informirano odločitev, na koga se lahko obrnejo v primeru manjših duševnih stisk ali življenjskih prelomnic. Hkrati pa je treba po njenem mnenju jasno ločiti, da gre pri psihoterapiji za področje psihološke pomoči zunaj zdravstva.

Odzval se je tudi strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn. "V našem okolju je zelo pomembno, da ima človek, ki dela z najbolj ranljivo populacijo, ustrezne strokovne kompetence in tudi človeške lastnosti. To je treba zagotoviti na vseh ravneh zdravstvene oskrbe," je dejal.