V delu opozicije ogorčenje nad dogovorom o zvišanju plač zdravnikom

Poslanec SD Marko Koprivc ocenjuje, da vlada s sporazumom z zdravniki ruši in uničuje plačni sistem ter vnaša neenotnost v slovensko družbo. Opozoril je, da številni drugi poklici v javnem sektorju ne dosegajo niti minimalne plače. In namesto da bi se vlada ukvarjala z dvigom plač tistim, ki imajo najmanj, dviguje plače tistim, ki že zdaj prejemajo višje plače – to so zdravniki, ki bodo imeli po novem  5000 namesto 4000 evrov mesečne bruto plače.  Zato vlada po Koprivčevem mnenju očitno ne razume, kaj je socialni dialog.

Tudi njegov poslanski kolega Dejan Židan je kritičen do sporazuma, ki sta ga ministrstvo za zdravje in zdravniški sindikat Fides parafirala ta teden, včeraj pa ga je potrdila tudi vlada. Sprašuje se, kdo bo zagotovil dodaten denar v zdravstveni blagajni za višje stroške zdravniških plač. Če ga ne bo nihče, bo to pomenilo za 100 do 200 milijonov evrov manj storitev za bolnike.

"Ali so ob tem, da bodo plače zdravnikov višje tudi za več kot 25 odstotkov, zagotovili vsaj to, da bodo bolniki v državnih bolnišnicah, ki potrebujejo oskrbo, tudi oskrbljeni? In da zdravniki popoldne ne bodo hodili delat v druge ustanove?" se sprašuje Židan. 

V Levici ogorčeni: Vlada z lahkoto kapitulirala pred izsiljevanji najbolje plačanih zdravnikov

Kritični so tudi v Levici, kjer menijo, da je kapitulirala pred izsiljevanji najbolje plačanih zdravnikov in FIDES. Po njihovem mnenju je  dvig plačnega stropa za najbolje plačane zdravnike je pljunek v obraz skoraj 30.000 delavkam in delavcem v zdravstvu, medicinskim sestram ter ostalim zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki že mesece delujejo v dobesedno vojnih razmerah.

V Levici se zavedajo, da zdravniškega kadra primanjkuje, a je po njihovem mnenju treba vedeti, zakaj in kje ga primanjkuje. "Primanjkuje predvsem družinskih zdravnikov, razlog pa tiči v napačnem načrtovanju razvoja kadrov in specializacijam, ki so se razpisovale glede na prestižnost panoge, ne pa glede na obstoječe potrebe," so navedli.

Predlog po njihovem mnenju predstavlja dokončni udarec za že tako temeljito načeto plačno lestvico javnega sektorja in je darilo za najbolje plačane zdravnike. Na drugi strani pa to ne bo prineslo nikakršnih koristi ne mladim zdravnikom, kaj šele medicinskim sestram, negovalcem in ostalemu podplačanemu in preobremenjenemu osebju, ki se nahaja na prvih frontah boja proti epidemiji.

Dodajajo še, da se je na seznamu 50 najvišjih izplačil v državi v septembru lani nahajalo kar 46 zdravnikov. Najvišje izplačano plačilo je bilo 15.344 evrov bruto, ki si jo je najbolje plačani zdravnik zaslužil ob sočasnem opravljanju treh služb skupaj.

Datum podpisa še vedno neznan, ostali sindikati javnega sektorja na nogah

Kdaj bo podpis sporazuma, ki sta ga ministrstvo za zdravje in zdravniški sindikat Fides parafirala ta teden – včeraj ga je potrdila tudi vlada – se še ne ve. Tega ne razkrivajo niti v Fidesu niti na ministrstvu. Do podpisa očitno tudi ne bo uradno razkrita vsebina sporazuma. Po neuradnih informacijah naj bi se plača zdravnikov zvišala za šest plačnih razredov, kar pomeni 24 odstotkov višjo plačo.

Jasno pa je že, da bodo lahko zdravniki presegli 57. plačni razred – to bil doslej plačni strop za uslužbence v javnem sektorju, ki niso funkcionarji. Tako bodo lahko po novem dosegli 63. plačni razred, ki prinaša dobrih 5000 evrov bruto plače. Pri tem gre sicer za začasen dvig plačnega stropa za zdravnike, saj zakon določa, da lahko ta ukrep velja do konca letošnjega leta.

Zaradi teh potez vlade so ostali sindikati javnega sektorja na nogah in zahtevajo enako obravnavo, torej dvig plač za šest plačnih razredov oz. za 24 odstotkov. V številnih sindikatih se že pogovarjajo tudi o stavki, je potrdil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja, Jakob Počivavšek.

Frančišek Verk, predsednik Sindikata državne uprave, je v torek dejal, da smo priča partikularnim interesom in ločenim sporazumom. Branimir Štrukelj, generalni sekretar Sviza, pa: "Ni mogoče, da se vlada ne zaveda, da je s to enostransko potezo v temeljih stresla plačni sistem."

Tudi v sindikatu poklicnih gasilcev vre. Njihov predstavnik David Švarc pravi: "Fantje in dekleta so jezni, pričakujejo, da bomo v sindikatu začeli aktivnosti za pošteno obravnavo vrednotenja svojih delovnih mest."

Fides: Temelje enotnega plačnega sistema porušili drugi sindikati

Na kritične glasove ostalih sindikatov javnega sektorja in dela politike so se odzvali tudi v Fidesu. "Sprašujemo se, kako bodo ti isti poslanci, ki se podajajo v predvolilno borbo za glasove,  državljanom prikazali rešitve za dostopno in učinkovito javno zdravstvo. Morda s tem, da bodo zdravnike tlačili v enoten plačni sistem, katerega temelji niso zgolj zamajani, če parafraziramo vodjo konfederacije sindikatov, Branimirja Štruklja, temveč jih že dolgo ni več, ker so jih ti isti sindikati porušili sami," so zapisali na spletni strani sindikata.

Kot navajajo, je bil zadnji udarec sklenitev aneksa za več kot 35.000 zaposlenih v zdravstvu, ki predstavlja trajen dvig plač, težak okoli 123 milijonov, in ob katerem ni bilo zaznati izražene skrbi, kako bo napovedano začasno zvišanje zdravniških plač vplivalo na javno blagajno.

"Dejstvo je, da zdravniki ta plačni sistem že zapuščajo in sledijo ponudbi trga ter se zaposlijo zunaj javnega zdravstvenega sistema ali v tujini. Kaj kmalu se bo izstop zdravnikov zgodil sam in na to ne bodo imeli več vpliva niti sindikati niti politika. Takrat bo javno zdravstvo, kot ga poznamo in za kakršno naj bi se politika zavzemala, le še iluzija, o čemer se lahko prepričamo s pogledom na države nedaleč stran od nas," so dodali v Fidesu.