Hrvaška vlada zavrača odločitev slovenske vlade, ki je Državnemu zboru v sprejem po nujnem postopku poslala predlog zakona o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnega pasu. Hrvaški ministrski zbor ocenjuje, da gre za politično škodno odločitev, ki ni v skladu z obojestransko sprejetimi sporazumi za vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov.
Četudi je predlog zakona pravno neutemeljen in ničen ter kot tak nima in ne more imeti pravnih učinkov, pa akt objektivno odraža poskus izkazovanja teritorialnih moči. S tem močno nasprotuje mednarodnem pravu in temeljnim načelom mednarodnega prava, so prepričani hrvaški ministri.
Slovenija s predlogom zakona o razglasitvi ekološke cone krši Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in njeno osnovno načelo, da so pasovi na morju pogojeni z obalo, piše hrvaška vlada. Slovenska meja na kopnem ne omogoča stika z odprtim morjem, zato država izven svojih meja ne more razglasiti nikakršnega, niti epikontinentalnega pasu. Slovensko morje je zaprto z italijanskim in hrvaškim, zato je Slovenija geografsko omejena obalna država. To je večkrat priznala tudi s svojimi uradnimi akti in pred mednarodnimi institucijami, kot so na primer ZN, je prepričan Zagreb.
Sanader za arbitražo
Hrvaški premier Ivo Sanader je medtem napovedal, da se bodo na začetku septembra na posebnem sestanku srečali prvaki vseh parlamentarnih strank, ki bodo razpravljali o bilateralnih odnosih s Slovenijo. Hrvaški premier je poudaril, da si Hrvaška želi dobrih odnosov s Slovenijo, vendar pa morajo biti razmerja pravična.
Zavzel se je za reševanje odprtih vprašanj v duhu dobrih sosedskih odnosov, vendar je poudaril, da je Hrvaška odprta tudi za mednarodno arbitražo. Obe državi pa se morata zavezati, da bosta spoštovali morebitno odločitev neodvisne mednarodne skupnosti glede določitve meje, je še dodal Sanader.
HSP: Če Slovenija sprejme predlog zakona, si bo nasilno prisvojila hrvaško ozemlje
Odzvale so se tudi hrvaške stranke. Podpredsednik opozicijske Hrvaške stranke prava (HSP) Tonči Tadić je dejal, da je poskus Slovenije o razglasitvi epikontinentalnega pasu "mednarodni pravni nesmisel, ker lahko pas od nekdanjih jugoslovanskih republik razglasita le Hrvaška in Črna gora". Po njegovem mnenju imajo na Jadranu dostop do odprtega morja poleg omenjenih držav še Italija in Albanija.
"Epikontinentalni pas se ne razglasi. Država ga ali ima ali pa ga nima," je prepričan. "Če Slovenija potrdi predlog zakona, se mora Hrvaška obrniti na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo, saj bi šlo za aneksijo (nasilno pripojitev op.p.) hrvaškega ozemlja," je še dodal Tadić.
Rupel o ekološki coni z evropskimi veleposlaniki
Zunanji minister Dimitrij Rupel pa se je sestal z veleposlaniki Evropske unije v Sloveniji, ki jim je skušal razložiti, "za kaj gre pri zakonu".
Rupel je očitke Zagreba, da Slovenija tudi z začasnimi mejami ekološke cone posega v hrvaško območje, že v četrtek zavrnil in poudaril, da meja cone začasno poteka po mejah, ki jih določa maloobmejni sporazum o sodelovanju med državama (SOPS). Minister se tudi ne strinja s trditvami, da gre za poskus izražanja ozemeljskih teženj, ter poudarja, da ima Slovenija na podlagi pravnih in političnih argumentov dostop do odprtega morja, zato ji pripada tudi epikontinentalni pas in lahko razglasi cono.
Podobnik: Odločitev o coni ni poslabšala odnosov s Hrvaško
Vlada s predlogom zakona ni poslabšala odnosov s Hrvaško, je prepričan predsednik SLS ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Slovenija je ravnala korektno, saj je kot pomorska država v skladu z domačim in mednarodnim pravom ter prakso EU izkoristila svoje suverene pravice, je dejal predlagatelj zakona.
"Kadar kot suverena država uveljaviš instrument, ki ti jih daje mednarodno pravo, konvencije in domače pravo, je to tvoja suverena pravica. In kadar uveljavljaš svojo suvereno pravico, lahko na nek način samo krepiš odnose, na pa jih poslabšuješ," je prepričan Podobnik.
Na vprašanje o realnosti arbitraže med državama glede meje je Podobnik dejal, da se s tem vprašanjem osebno ne ukvarja. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da Slovenija uveljavi različne instrumente, ki jih ima po mednarodnem pravu in glede na izkušnje drugih držav. "Arbitraža je vedno eden od možnih mehanizmov, obstajajo tudi drugi. Zelo pomemben mehanizem je dogovor," meni Podobnik.
In kako Podobnik odgovarja na kritike Hrvaške, da Slovenija nima pravice razglasiti zaščitne cone in epikontinentalnega pasu? "Moj odgovor je vsebina zakona," je dejal.
Ekološka cona, če bi Italija in Hrvaška Sloveniji odstopili del svojega ozemlja
Zagrebški Vjesnik pa piše, da bi Slovenija lahko imela svojo ekološko cono le, če bi ji Hrvaška ali Italija odstopili del svojega teritorija, da bi tako imela izhod na odprto morje. Ker pa se to ni zgodilo, Slovenija nima svojega epikontinentalnega pasu in zato tudi ne more imeti svojega zaščitnega ekološkega pasu.
V nadaljevanju komentator Vjesnika Marko Barišić ponavlja trditve o slovenskem sprejemu Konvencije ZN o pomorskem pravu iz leta 1982 in posledično priznanju, da je Slovenija država v neugodnem geografskem položaju. Navaja tudi stališča Iztoka Simonitija in Marka Sotlarja v Reviji za mednarodne odnose iz leta 1996, da Slovenija nima direktnega dostopa do odprtega morja.
Na koncu se komentator sprašuje, kakšne bodo nadaljnje poteze uradne Ljubljane in kakšen bo odgovor Hrvaške, če bi Slovenija vztrajala pri svoji nameri. Nekatere hrvaške stranke namreč predlagajo odločnejše poteze (razglasitev polne vsebine gospodarskega pasu). Na koncu Barišić izraža pričakovanje, da se bodo problemi med Hrvaško in Slovenijo, kot doslej, tudi v prihodnje reševali s pogovori in pogajanji.
Ali "renčanju" sledi poslabšanje odnosov?
Sanja Simić pa v Jutarnjem listu ugotavlja, da je hrvaški premier Ivo Sanader na začetku, ko je slovenska vlada Janeza Janše začela obravnavati omenjeni zakon, ostal miren, verjetno tudi zaradi "gentlemanskega dogovora", kakršnih je v hrvaški zunanji politiki v zadnjem času veliko. Po sprejemu predloga zakona v Ljubljani pa se je hrvaška vlada ostro odzvala. Kljub temu je po pisanju Simićeve še prekmalu, da bi se videlo, ali je Hrvaška samo zarenčala na Slovenijo, ali pa je na vidiku novo poslabšanje odnosov, ki bodo, če se ponovi stari vzorec, še enkrat padli na "najnižjo stopnjo v zgodovini". Za enkrat se tudi še ne ve, ali se je Sanader umaknil od "gentlemanskega dogovora" z Janšo, ali pa je izgubil živce, kar lahko prineslo neslutene posledice.
Če se bo dal Sanader zopet potegniti v medijsko-diplomatsko vojno s Slovenijo, čemur se je doslej vešče izogibal, se bo pokazalo, da se ta oblast na napakah predhodnikov ni ničesar naučila in obe državi bosta ostali na ravni problematičnih učenk Evropske unije. To pa bo šlo najbolj "na roko" Italiji na pogajanjih s Hrvaško. Hrvaška sicer še vedno lahko kapitalizira rezultate svojega dosedanjega obnašanja, če pa bo še enkrat ohladila odnose s Slovenijo, bo morda kasneje prepozno, opozarja komentatorka Jutarnjega lista.
