Oster odziv na Ruplove besede

Svetovalec srbskega premiera Srđan Đurić se je kritično odzval na besede slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je na današnjem srečanju z evropskimi dopisniki iz Bruslja dejal, da je stališče srbskega premiera Vojislava Koštunice, da mora EU izbirati med nadaljevanjem srbskega približevanja uniji in podporo neodvisnosti Kosova, lažna dilema. Đurić je v izjavi za srbsko tiskovno agencijo Beta dejal, da bi bilo dobro, če si Rupel ne bi jemal takšne svobode, da odloča v imenu Srbije.

Kot je še dodal Đurič, bo Rupel to, ali je omenjeno vprašanje res lažna dilema, videl šele 28. januarja. 28. januarja bodo namreč zunanji ministri držav članic EU na zasedanju v Bruslju predvidoma potrdili vzpostavitev civilne misije na Kosovu, ki naj bi jo sestavljali upravni strokovnjaki, policisti in sodniki in naj bi nadomestila trenutno misijo ZN Unmik. Isti dan naj bi Srbija in EU podpisali tudi že parafiran sporazum o stabilizaciji in pridruževanju.

Đurić je v nadaljevanju še pojasnil, da ima Srbija svoje legitimno izbrane institucije, ki sprejemajo odločitve v imenu Srbije, ter da bi moral to dejstvo sprejeti tudi Rupel in se zavedati, da niti on sam niti Slovenija ne moreta in nikoli ne bosta mogla govoriti v imenu Srbije.

Kot je znano, je Rupel danes evropskim novinarjem oziroma dopisnikom iz Bruslja, ki so na obisku v Sloveniji, predstavil prioritete slovenskega predsedovanja EU, novinarje pa je zanimalo predvsem stališče do reševanja prihodnjega statusa Kosova. Ob tem je Rupel dejal, da bi morala civilna misija EU na Kosovo čim prej, četudi Srbija grozi, da mora EU izbrati ali nadaljevanje srbskega približevanja EU ali podporo neodvisnosti Kosova. To je po Ruplovih besedah namreč povsem lažna dilema.

"Gre za nesporazum," je novinarjem dejal Rupel in poudaril, da večina prebivalcev Srbije podpira približevanje EU. Poleg tega tudi unija potrebuje Srbijo; "strateškega pomena je, da Srbija pride bližje EU", je poudaril in napovedal, da bodo o tem podrobneje govorili tudi v petek, ko bo Ljubljano obiskal srbski zunanji minister Vuk Jeremić.

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je evropskim novinarjem oz. dopisnikom iz Bruslja, ki so na obisku v Sloveniji, predstavil prioritete slovenskega predsedovanja EU, novinarje pa je zanimalo predvsem stališče do reševanja prihodnjega statusa Kosova. Kot je dejal Rupel, bi morala civilna misija EU na Kosovo čim prej, četudi Srbija grozi, da mora EU izbrati ali nadaljevanje srbskega približevanja EU ali podporo neodvisnosti Kosova. To je po Ruplovih besedah namreč povsem lažna dilema.

Na delovnem zajtrku je Rupel približno 50-im gostujočim bruseljskim dopisnikom iz držav članic EU pojasnil, da Slovenija in slovensko predsedstvo EU pri reševanju vprašanja prihodnjega statusa Kosova sledita odločitvam Evropskega sveta, ki se je decembra odločil, da na Kosovo pošlje evropsko civilno misijo. Zunanji ministri EU, ki se bodo sešli 28. januarja, pa naj bi glede tega naredili korak naprej.

Glede groženj srbskega premiera Vojislava Koštunice, češ da bo Srbija prekinila približevanje EU in odpovedala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, če bo EU na Kosovo poslala omenjeno misijo, je Rupel menil, da gre za "lažno dilemo". "Gre za nesporazum," je dejal in poudaril, da večina prebivalcev Srbije podpira približevanje EU.

Poleg tega tudi Unija potrebuje Srbijo. "Strateškega pomena je, da Srbija pride bližje EU," je poudaril in napovedal, da bodo o tem podrobneje govorili tudi v petek, ko bo Ljubljano obiskal srbski zunanji minister Vuk Jeremić.

Po Ruplovem mnenju bi prav tako moralo čim prej priti do podpisa sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Srbijo, ki je za zdaj le parafiran. Kot je dejal, se Slovenija zavzema, da bi v to privolile tudi nekatere države, ki so za zdaj še skeptične.

Pri tem sicer ne gre zanemariti vprašanja polnega srbskega sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Pogoj polnega sodelovanja ostaja, vendar pa bi to odločitev po Ruplovem mnenju moral sprejeti Svet EU. "Potrebujemo nove ocene," je dejal in napovedal izčrpne pogovore na to temo z novim haaškim tožilcem Sergem Brammertzom.

Vodja slovenske diplomacije se je pogovarjal s komisarjem za širitev Ollijem Rehnom in komisarko za zunanje odnose Benito Ferrero-Waldner. Po pogovoru je povedal, da bodo predlagali oblikovanje delovne skupine za Srbijo po zgledu skupine, kakršna je pomagala Hrvaški pred začetkom pristopnih pogajanj z unijo.

Skupina naj bi po Ruplovih besedah spodbudila napredovanje Srbije v smeri EU ter ji pomagala pri izpolnjevanju pogojev, pri čemer je minister izpostavil sodelovanje Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.

Rupel: Na Kosovu bo prišlo do dogovora

Vprašanja statusa Kosova in srbskega približevanja EU ne bi smeli povezovati, poudarja Rupel, saj gre za dve ločeni zadevi, ki se bosta tudi ločeno nadaljevali, če bi se npr. ena zapletla.

Minister se je sicer zavzel, da bi se celotni Zahodni Balkan bolj približal EU, tako Hrvaška in Makedonija, kot tudi Srbija, BiH, Črna Gora in Kosovo. "Toda to bo možno šele, ko bo EU ratificirala Lizbonsko pogodbo. Upam, da bo pogodba začela veljati do konca leta," je dejal.

Sicer je slovenski zunanji minister izrazil mnenje, da na Kosovu ne bo prišlo do enostranske razglasitve neodvisnosti, ampak da bo prišlo do dogovora, kako rešiti vprašanje statusa pokrajine. To po njegovem mnenju sicer ne pomeni, da bi se morala nadaljevati pogajanja med Beogradom in Prištino, saj ta po oceni Evropskega sveta ne bi prinesla napredka, vendar pa to ne pomeni niti, da bi morali z reševanjem tega vprašanja hiteti.

"Vprašanje Kosova je preresno, da bi ga jemali zlahka. Gre za velik izziv, ki se ga moramo lotiti previdno, a tudi ne počasi in z novimi odlašanji," je poudaril.

Haag ostaja pogoj

EU je tehnično pripravljena na podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, do podpisa pa bo prišlo, ko bo na to pripravljena tudi Srbija oziroma ko bo izpolnila znane pogoje, pravi evropski komisar za širitev Olli Rehn. Poudaril je, da se morajo vsi v Srbiji zavedati, da sodelovanje s haaškim sodiščem ostaja pogoj za podpis sporazuma.

Evropska komisija si želi, da bi do podpisa prišlo čim prej, vendar je vse skupaj v rokah Srbije, ali bo "voljna in sposobna izpolniti pogoje", je dejal Rehn.

Komisar, ki je napovedal, da se bo zelo kmalu sestal z novim glavnim haaškim tožilcem, je zanikal, da bi EU odločitev glede podpisa sporazuma s Srbijo prelagala na Haag. Vendar pa unija podpira mednarodno pravo in spravo na Zahodnem Balkanu in zato dobro posluša mnenje sodišča, je dodal Rehn.