Izredno nizke temperature so v Sloveniji zahtevale prvo smrtno žrtev – moški iz okolice Maribora je zaradi podhladitve umrl na lastnem dvorišču, za življenje se bori še en človek, poroča časnik Večer.
Moški poznih srednjih let, ki naj bi v hiši v naselju Žikarce v občini Duplek živel sam, se je preslabo oblečen odpravil iz hiše po drva, kjer mu je zdrsnilo in je padel. Sam ni mogel vstati in je tako obležal. V mrazu je ležal več ur, je povedal urgentni zdravnik v zdravstvenem domu Gregor Prosen.
Reševalci Zdravstvenega doma Maribor so ga našli šele dan pozneje - v torek okoli poldneva.
Kot je za 24ur.com potrdil tudi direktor Policijske uprave (PU) Maribor Danijel Lorbek, je policija v torek, 27. februarja v okolici Maribora obravnavala nenadno smrt 54-letnega moškega. "Vzrok smrti bo znan po odrejeni sanitarni obduikciji," je sporočil Lorbek.
Moški iz okolice Ormoža hudo podhlajen
V bolnišnici v Mariboru pa se zaradi hude podhladitve za življenje bori še 79-letni moški iz okolice Ormoža. V torek se je vinjen vračal domov in padel pred vhodom v svojo hišo, našli pa so ga danes in ga odpeljali v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, so povedali na PU Maribor.
Moški iz okolice Ormoža je bil hudo podhlajen - njegova telesna temperatura je bila 21 stopinj Celzija, je novinarjem povedal organizacijski vodja klinike za kirurgijo v UKC Maribor Jože Ferk.
Na začetku februarja pa so v bolnišnico pripeljali še eno osebo, ki pa ni več v smrtni nevarnosti.
Primerov podhladitve pa niso imeli niti v Splošni bolnišnici Celje niti v slovenjgraški bolnišnici, so povedali v obeh bolnišnicah.
V Urgentnem centru Celju v zadnjih dneh sicer ne beležijo povečanega števila obravnav, ki so vezane na trenutne vremenske razmere. V ponedeljek so imeli nekaj poškodb zapestij in gležnjev, ki jih povezujejo z ledeno podlago.
Hud mraz nevaren predvsem za starejše
"Večinoma so to starejši ljudje, ki se ob padcu – po kakšnem zlomu – ne morejo dovolj hitro pobrati in zateči na toplo, zato nastopi akutna hipotermija, kot se temu reče strokovno, in smrt lahko nastopi razmeroma hitro," je za Večer dejal Gregor Prosen z urgence UKC Maribor.
"Stvar je pa še toliko hujša v takem vremenu, kot je bilo včeraj, ob mrazu in vetru, ko je hlajenje telesa še hitrejše," je še dodal Prosen.
Kaj ob hudem mrazu svetuje Nacionalni inštitut za javno zdravje?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pred kratkim objavil nekaj nasvetov za ravnanje v tem mrzlem vremenu. Mraz lahko namreč škodljivo vpliva na zdravje zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v mrzlem vremenu lahko škodljive vplive preprečimo.
Starejše in otroke mraz najbolj prizadene, poleg tega še bolnike – nekatere kronično obolele osebe ter ljudi s socialno-ekonomskimi problemi. Ogrožene so tudi osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja oziroma imajo slabše bivalne pogoje.
Kako lahko preprečimo težave, ki nastanejo zaradi mraza?
Kadar so temperature izredno nizke in še posebej, če piha tudi veter, se zadržujmo v zaprtih prostorih, zunaj pa čim krajši čas, svetujejo na NIJZ. Bodimo pozorni na tresenje od mraza, to je namreč pomemben znak, da telo izgublja toploto. Če tresenje ne preneha, se umaknemo v topel prostor. Poskrbimo za varno ogrevanje in zračenje prostorov.
Dojenčki naj ne spijo v hladnih prostorih. Poskrbimo, da bo dojenček oblečen v topla oblačila in zagotovimo primerno temperaturo prostora, pravijo na inštitutu. Če smo starejši od 65 let, redno preverjajmo temperaturo v svojem domu. Preverimo tudi pri starejših sosedih in znancih, ali so njihova stanovanja primerno ogreta.
Nikoli ne puščajmo otrok ali drugih oseb, ki ne morejo ustrezno poskrbeti zase, samih v zaprtem parkiranem avtomobilu in v mrazu ne nosimo majhnih otrok daljši čas v nahrbtniku, svetujejo.
Telesu omogočimo vzdrževanje toplote. Oblečemo se v topla in suha oblačila. Nosimo kapo, šal, rokavice in vodoodporno obutev. Vrhnje oblačilo naj ne prepušča vetra. Poskrbimo, da so oblačila suha, kajti vlažna oblačila hitro ohladijo telo. Tudi potenje hitro odvaja telesno temperaturo, zato bodimo pozorni, da nam ni prevroče.
Uživajmo zadosti hrane in pijače. Telo za vzdrževanje telesne temperature potrebuje veliko energije, zato je pomemben zadosten vnos hrane in pijače. Pitje alkoholnih pijač in vnašanje drugih psihoaktivnih snovi v telo ni primerno, ker obstaja nevarnost, da ne občutimo mraza in ne zaznamo znakov podhladitve ter ne odreagiramo primerno.
Povečajmo nastajanje toplote ali dovajajmo toploto telesu. Topla hrana in pijača na primer ogrejeta telo, še pravijo na NIJZ.
Na kaj moramo biti pozorni?
Če imamo kronično srčno obolenje, povišan krvni pritisk, astmo ali kronično obstruktivno pljučno bolezen, se izogibajmo telesnim naporom. Mraz pomeni dodatno obremenitev za srce in lahko povzroči poslabšanje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni.
Če moramo opravljati telesno aktivnost, se toplo oblečemo in delo izvajamo počasi. Izogibajmo se ledenim površinam in poskrbimo za varnost med rekreacijo ter pomagajmo drugim, posebno osebam, ki so bolj ogrožene.
Pripravimo si tudi primerno zalogo hrane in zdravil. Nekatera zdravila pa je najbolje, da nosimo s seboj. Stalno preverjajmo temperature v bivalnih prostorih in spremljajmo vremensko napoved ter opozorila, še opozarjajo na NIJZ v teh dneh, ko je v državi pritisnil oster mraz.
