Študentke so ostale brez plačila

V študentskih servisih so pojasnili, da bi moral delodajalec vrniti napotnice, po katerih bi lahko študentke dobile izplačilo. Poudarili so, da bi se morale čim prej oglasiti pri njih, kjer bi jim svetovali, kako do plačila. ''Hiter odziv je pomemben, saj se lahko v nekaterih podjetjih situacija spreminja tako rekoč iz dneva v dan,'' so opozorili.

Najprej bi morale pri njih podati pisno pritožbo, po kateri lahko zahtevajo vrnitev napotnice in plačilo. Ob neuspehu bi šli v izvršbo, po morebitni pritožbi na sodišče. V najboljšem primeru bi dobile plačilo tri mesece po vložitvi reklamacijskega zapisnika, v najslabšem v treh letih ali celo nikoli. V prisilnih poravnavah ali stečajih namreč študenti niso prednostni upniki tako kot redno zaposleni, zato se hitro lahko zgodi, da zanje po poplačilu upnikov ni več denarja.

Predlagajo tudi prijavo na inšpektorat za delo, ki pa se ne ukvarja z izplačili, temveč lahko le oglobi neplačnika. Lahko vložijo kazensko ovadbo zaradi goljufije in vložijo civilno tožbo zoper delodajalca. Poiščejo naj si pravno pomoč, ki je lahko tudi brezplačna, svetujejo pa jim tudi na študentskem servisu.

Vse več je neplačnikov

V krizi opažajo vedno večjo plačilno nedisciplino, zato vsem predlagajo, naj prej preverijo potencialnega delodajalca na študentskem servisu ali na neplacniki.info.

V E-študentskem servisu letno sodelujejo s 17.500 podjetji, več kot tri četrtine računov je plačanih z zamudo, povprečna zamuda s plačili je 31 dni. Njihovi člani zamud ne občutijo, več kot 90 odstotkov zaslužkov namreč še vedno založijo, kar pomeni, da prejmejo nakazilo, ko podjetje vrne napotnico.

Medtem pa njihovi zaposleni že več kot četrtino delovnega časa porabijo za izterjavo zaslužkov dijakov in študentov. Letno izdajo več kot 41.000 pisnih opominov, opravijo več kot 153.000 telefonskih klicev za izterjavo in vložijo več kot 1000 sodnih izvršb.

Inšpektorat: Možno je izplačilo preko rizičnega sklada

Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček je pojasnila, da plačilo študentskega dela ni predmet ureditve delovne zakonodaje, neizplačano plačilo za opravljeno delo študenta pa predstavlja denarno terjatev, ki jo študent lahko izterja le v sodnem postopku.

Spomnila je na možnost uveljavljanja plačila opravljenega študentskega dela preko tako imenovanega rizičnega sklada, ki ga je dolžna oblikovati agencija za primer neplačila delodajalcev za opravljena dela dijakov in študentov.

Čeprav statistično ne spremljajo prijav, pa lahko potrdijo, da se je z gospodarsko krizo povečalo število prijav študentov zaradi neplačil. Glede na vse navedeno študentom, ki ne dobijo plačila za opravljeno delo, svetujejo, naj se obrnejo na študentski servis, ki jim je posredoval delo pri delodajalcu, je še dodala Trčkova.