Primere ošpic zabeležili v zdravstvenem domu v Škofji Loki
Na povečano število primerov okužb z ošpicami pa zdaj opozarjajo v zdravstvenem domu v Škofji Loki: "Vse osebe z vročino in izpuščajem, prehladnimi znaki ali vnetjem očesnih veznic pozivamo naj ne vstopajo v stavbo zdravstvenega doma, ampak pokličejo svojega izbranega zdravnika. Ukrep je nujno potreben za zagotovitev razmer za obravnavo ostalih bolnikov, saj je ob vstopu bolnika z ošpicami stavbo treba zapreti in zračiti vsaj dve uri," so zapisali.
"Prvi primer je bil zaznan konec novembra, do danes pa naj bi bili po naših podatkih na področju ZD Škofja Loka obravnavani štirje pacienti, ki so se oglasili po pomoč ali pa so poklicali po telefonu. Ta teden smo zato na vhodu objavili navodila, naj pacienti z znaki okužbe ne hodijo v ZD. Bolezen je namreč zelo nalezljiva," je za oddajo 24UR povedal direktor ZD Škofja Loka dr. Aleksander Stepanović.
Prvi pacient naj bi se okužil v tujini, najbrž v Belgiji: "Ostali pa potem tukaj, so pa vsi odrasli. V primerjavi z drugimi deli Slovenije imamo na Loškem dobro precepljenost, tako da upam, da večje epidemije med otroki ne bo. Zaščita z dvema odmerkoma cepiva je zelo dobra, skoraj 100-odstotna. 100-odstotnega v medicini sicer ni, ampak vsekakor se je bolje cepiti kot ne," je še dodal Stepanović.
Medtem so v podjetju Knauf Insulation iz Škofje Loke za STA potrdili, da je v preteklih tednih zbolelo nekaj njihovih zaposlenih, več informacij pa zaradi varovanja osebnih podatkov niso dali. Kot so pojasnili tako v podjetju kot v ZD, primer izbruha ošpic spremlja, vodi in nadzira Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V novembru in decembru sedem primerov ošpic
Kot so sporočili z NIJZ, v novembru obravnavajo izbruh ošpic, v katerem je do zdaj zbolelo šest odraslih oseb. Prvi primer je bil vnesen iz tujine, od njega se je bolezen prenesla še na pet oseb, ena od teh je bila cepljena, za ostale ni podatka o cepljenju. Poleg omenjenega izbruha je NIJZ konec novembra zabeležil še en primer laboratorijsko potrjenih ošpic, ki pa ni epidemiološko povezan s primeri iz obravnavanega izbruha.
Torej je bilo v novembru in decembru skupno sedem zbolelih z ošpicami, v vseh primerih je šlo za odrasle osebe. Na NIJZ so za STA pojasnili, da so štirje, ki so v novembru zboleli, iz ljubljanske regije, dva pa iz kranjske.
Štirje cepljeni z dvema odmerkoma
Skupno je NIJZ v letošnjem letu zabeležil 25 primerov ošpic pri naših prebivalcih in dva pri tujcih. Med prijavljenimi primeri so trije otroci, dva mlajša od pet let in eden od pet do 15 let starosti, štirje bolniki so iz starostne skupine 15–24 let, ostali so odrasli, stari od 25 do 54 let. Večinoma je šlo za vnesene primere ter nekaj sekundarnih (7) in terciarnih primerov (2).
Med zbolelimi so bili štirje cepljeni z dvema odmerkoma, eden z enim odmerkom, 5 je bilo necepljenih, za ostale zbolele pa ni podatkov o cepljenju. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen, so še sporočili z NIJZ.
Kot poroča MMC Slovenija, sicer pri vseh bolezen poteka brez zapletov.
Zaradi ošpic velike težave v Avstriji
Medtem so v sosednji Avstriji od začetka leta zabeležili že skoraj 150 primerov ošpic, od tega največ na avstrijskem Štajerskem. Tu so zabeležili tudi zadnji primer suma ošpic. Otrok, pri katerem sumijo bolezen, bi lahko okužil tudi 24 drugih otrok, s katerimi hodi v šolo, je poročal avstrijski Kronen Zeitung.
V kraju Knittelfeld, severozahodno od Gradca, so v petek pri enem otroku začeli sumiti ošpice. Nato so preventivno preverili potrdila o cepljenju še okoli 160 drugih šolarjev. Zdravniki so ta teden ugotovili, da 24 otrok ni zadostno zaščitenih pred virusom, zato bodo morali najmanj tri tedne ostati doma.
Z ukrepom, da skupno 25 otrok ne sme v šolo, želijo oblasti preprečiti možnost nadaljnje širitve bolezni. Pacienti so namreč kužni že štiri ali pet dni pred pojavom tipičnega izpuščaja.
S cepljenjem bi lahko preprečili smrti 1,5 milijona otrok
Ošpice se prenašajo po zraku s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe, na primer s kihanjem in kašljanjem. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Znaki bolezni se lahko začnejo kazati od petega do 21. dneva po izpostavljenosti virusu. Virus ošpic je zelo nalezljiv in ostane v zraku še dve uri po tistem, ko je bila oseba v prostoru.
Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto še vedno umre 1,5 milijona otrok, približno 20 milijonov otrok pa še vedno ni cepljenih. V preteklih desetletjih je bil sicer dosežen velik napredek pri reševanju otroških življenj: od leta 1988 je število primerov otroške paralize upadlo za več kot 99 odstotkov, na globalni ravni pa se je v zadnjih dveh desetletjih smrtnost zaradi ošpic zmanjšala za 80 odstotkov.
Vendar pa se po ogromnih uspehih v boju proti hitro nalezljivim ošpicam, le-te ponovno pojavljajo - tudi tam, kjer so že bile izkoreninjene - opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Po njihovih podatkih je lani zaradi ošpic umrlo okoli 140.000 ljudi, med njimi večinoma otroci mlajši od pet let. V primerjavi z letom 2017 so tako zabeležili okoli 16.000 mrtvih več.
"Dejstvo, da otrok umre zaradi bolezni, kot so ošpice, ki se jih lahko ognemo s cepljenjem, je iskreno povedano zločin in kolektivni neuspeh pri zaščiti ranljivih," je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
V zadnjem času so najbolj kritične razmere v DR Kongu, kjer se ošpice širijo po celi državi. WHO opozarja, da je glavni razlog za to prenizka precepljenost, strokovnjaki pa opozarjajo še na luknje v dostavni verigi cepiva. Zaradi te nalezljive bolezni naj bi v DR Kongu umrlo več kot 5000 ljudi, kar je več kot pri izbruhu ebole lani poleti.
V Evropi je bilo najbolj kritično v Ukrajini, kjer so zabeležili 57.000 primerov ošpic. Tudi v Liberiji, Somaliji in na Madagaskarju imajo težave z ošpicami. Vedno večje število primerov beležijo še v ZDA, ki so se nekoč označile za državo, kjer te bolezni ni več.
WHO opozarja na vedno manjšo stopnjo precepljenosti, ki bi morala biti najmanj 95 odstotkov. Po informacijah organizacije prejme okoli 86 odstotkov otrok prvo dozo cepiva, drugo pa le okoli 70 odstotkov.
KOMENTARJI (125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.