Koalicijsko pogodbo so v pogovorih s partnerji konkretizirali in spravili na 29 strani. Preberite tukaj.
Prvotna 44-stranska različica, ki so jo spisali Šarčevi je predvidevala ...
oblikovanje novih ministrstev za digitalizacijo, znanost in tehnologijo, ministrstva ali službe vlade za energetiko in obnovljive vire ter ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.
Gre za delovno različico dokumenta, ki predstavlja osnovo za nadaljnje pogovore. V dokument so med drugim zapisali tudi, da naj bo zavedanje, da je lažje iskati razlike kot pa podobnosti, nenehen opomin, da dobre rešitve niso lahke.
Na osnutek koalicijske pogodbe se je odzval tudi predsednik SDS, Janez Janša, in sicer s fotografijo naslovnice svojega osnutka koalicijske pogodbe ter zapisal, da je koalicijska pogodba pripravljena na programsko usklajevanje.
Ohranitev javnega zdravstva in skrajševanje čakalnih vrst
Večina strank, ki sodeluje v koalicijskih pogovorih, kot prioriteto izpostavlja zdravstvo. Omenjeni osnutek koalicijske pogodbe na tem področju predvideva ohranitev javnega zdravstvenega sistema, še pred celovito reformo pa bo prednostna naloga skrajševanje čakalnih vrst. To naj bi zagotovili z nacionalnim programom, ki bo aktiviral vse možnosti, ki so na voljo, javne ustanove, zasebnike in koncesionarje pa tudi napotitev bolnikov v tujino. Omenjeni program bi financirali iz proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
S spremembo zakonodaje bi razmejili javno in zasebno izvajanje zdravstvenih dejavnosti, s čimer bi zmanjšali korupcijska tveganja. Pravice in obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja bi uredili na nivoju zakona. Pri tem bi ohranili obstoječe pravice, odpravili pa bi sedanje doplačevanje k storitvam iz obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja in izpadla sredstva nadomestili z ustreznim povečanjem prispevnih stopenj ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.
Na demografske pritiske nameravajo odgovoriti z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Nosilec tega zavarovanja bi bil ZZZS kot nosilec obveznega socialnega zavarovanja.
Ob tem se zavzemajo, da bi odmero za pokojnino postopoma dvignili na 63 odstotkov, upokojencem pa bi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino omočili prejemanje pokojnine, hkrati pa spodbujali nadaljnje delo. Naklonjeni so tudi vzpostavitvi stanovanjskih skupnosti za starejše.
Davčna reforma predvideva razbremenitev dela in uvedbo davka na premoženje
V osnutku koalicijske pogodbe je navedena tudi davčna reforma, ki predvideva razbremenitev dela, uvedbo davka na premoženje in prilagoditev davčne zakonodaje za mala in srednja podjetja. Razvoj slovenskega gospodarstva bi zagotovili z znižanjem obremenitve najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov ter spremembo delovnopravne zakonodaje za lažje prilagajanje "delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev".
Privatizirali bi delež podjetij v državni lasti, ki niso strateškega pomena. Zavzemajo se za postopno znižanje javnega dolga z obstoječih 73,6 odstotka BDP na 60 odstotkov BDP. Ob tem bi uvedli tudi finančno policijo.
Postopno bi povečevali javne izdatke za razvoj in raziskave, in sicer na en odstotek BDP do leta 2022. Vzpostavili pa bi tudi Nacionalno tehnološko agencijo kot ključno platformo tehnološkega razvoja.
Prenova enotnega sistema plač v javnem sektorju
Delovni osnutek predvideva tudi prenovo enotnega sistema plač v javnem sektorju glede na značilnosti posameznih poklicev v sistemu in z natančno opredelitvijo nagrajevanja.
Spremenili bi tudi volilni sistem
Stranke, ki se pogajajo o bodoči koaliciji, se zavzemajo tudi za spremembo volilnega sistema. Ta gre v smeri ukinitve okrajev in uvedbe preferenčnega glasu, ki naj bi volivcem zagotovil večji vpliv pri izboru kandidatov.
Predsednik vlade pa bi imel polno mandatarstvo, kar pomeni, da bi sam imenoval in razreševal ministre svoje vlade. Novost predvidevajo tudi za predsednika republike, ki bi pridobil pravico do odložilnega veta na zakon, Državni svet s sedanjimi pristojnostmi pa bi ukinili.
Predsednik Državenga sveta Alojz Kovšca pa zamisli za ukinitev osebno ne podpira. Opozarja, da je DS v preteklosti pomembno vplival na kakovost posameznih zakonov. A če se bodo koalijske partnerice odločile za ukinitev, DS temu ne more nasprotovati.
Debirokratizirajmo Slovenijo
Med ključnimi projekti , ki jih predvideva osnutek, je tudi projekt Debirokratizirajmo Slovenijo, v okviru katerega bi poenostavili postopke za državljane, nekatere nepotrebne pa odpravili.
Močna Evropska unija in zmanjšanje števila bataljonskih bojnih skupin
Na področju zunanjih zadev je v osnutku poudarjeno zavzemanje za obstoj močne in učinkovite EU ter zavzemanje za nadgradnjo Evropske monetarne unije. Podpirali bodo tudi vključevanje držav regije Jugovzhodne Evrope v EU in jim pri tem pomagali.
Za obrambne izdatke predvidevajo postopno zagotovitev sredstev proti 1,5 odstotka BDP, z zavezništvom Nato pa bi začeli pogajanja za zmanjšanje števila bataljonskih bojnih skupin z dveh na eno. Kadrovsko in finančno bi okrepili policijo, več sredstev bi namenili tudi krepitvi obmejne policije. Pristojnosti urada za oskrbo in integracijo migrantov pa bi prenesli na ministrstvo za notranje zadeve.
Dokument predvideva tudi omejitev sodniškega mandata na 12 let z možnostjo ponovne izvolitve, pri čemer bi sodnike imenoval sodni svet skupaj s predsednikom republike.
Za mlade naj bi vzpostavili poseben vladni medresorski organ, pripravili pa bi tudi nacionalni program dviga natalitete in osamosvajanja mladih. Med drugim predvidevajo davčno olajšavo za kreditojemalce stanovanjskih posojil, s katerim rešujejo prvi stanovanjski problem. Urad za mladino bi preoblikovali in ga premestili v okvir vladnih služb.
KOMENTARJI (548)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.