Osnova za davek na nepremičnine

DZ je zakon sprejel z 61 glasovi za in šestimi proti. V drugi obravnavi pa so poslanke in poslanci podprli predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Oba naj bi sprejeli še na aprilski seji.

Z zakonom o evidentiranju nepremičnin se bo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Marka Starmana končno vzpostavila evidenca nepremičnin, ki bo vključevala vse smiselne in kakovostne ter uporabne podatke, predvsem za trg.

Pomisleki zaradi široka nabora podatkov

V razpravi je bilo slišati pomisleke do širokega nabora podatkov, ki jih bo za potrebe vzpostavitve evidenc zbirala geodetska uprava z vprašalnikom pri lastniku, uporabniku ali uporabniku nepremičnine oz. upravniku stavbe. Poslanski klub LDS je tako vložil dopolnilo, s katerim se nabor zahtevanih podatkov zožuje in je bilo deležno podpore večine poslank in poslancev, vendar pa je bilo pri tem izglasovano tudi dopolnilo vlade, s katerim so na seznam vendarle dodali še nekaj podatkov.

Z vprašalnikom se bodo tako za stanovanjske stavbe zbirali naslednji podatki: lastnik, najemnik, upravnik, številka etaže, številka nadstropja, leto zgraditve, vrsta ogrevanja, priključki za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko omrežje ali druga omrežja, dvigalo, številka stanovanja, vrsta najema, naslov dela stavbe, število sob, kuhinja, kopalnica, stranišče, vrsta garaže, vrsta stanovanja, počitniška raba stanovanja, obstoj klima naprav, vrsta stavbe, neto tlorisna površina, uporabna površina, površina po namenu, dejanska raba, lega v stavbi, številka pritlične etaže, število etaž, material nosilne konstrukcije, število sob izključno za opravljanje dejavnosti, upravljalec državnega ali lokalnega premoženja.

S seznama zahtevanih podatkov so torej med drugim črtali leto obnove strehe, fasade, oken in instalacij, prav tako popisovalcem ne bo treba navesti podatka o morebitnem obstoju bazena ali številu parkirnih mest. Zahtevati vse te podatke bi predstavljalo hud poseg v zasebnost, je v razpravi opozoril Pavel Gantar (LDS).

Sprejeti zakon o evidentiranju nepremičnin pomeni prvi korak pri oblikovanju enotnega nepremičninskega sistema v Sloveniji. Z uveljavitvijo zakona se bo poenostavilo postopke vpisa nepremičnin v nepremičninske evidence, zagotovilo popolnost podatkov nepremičninskih evidenc, postopno izboljšalo kakovost podatkov o nepremičninah, zmanjšalo delo uradnikov na Geodetski upravi RS in vzpostavilo nove evidence.

S tem zakonom je vsebinsko povezan predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, katerega tretjo obravnavo bo DZ opravil v sredo, 3. maja. V drugi obravnavi je bilo k predlogu zakona vloženo eno dopolnilo poslanske skupine LDS, ki pa ga je DZ zavrnil. Z njim so v LDS predlagali skrajšanje časa, v katerem naj bi pristojno ministrstvo začelo voditi evidenco trga nepremičnin, in sicer s šestih na tri mesece.

Z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin se bo določila posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki se bo lahko uporabljala za različne namene, tudi za davčne. Vrednotile se bodo vse nepremičnine, ki bodo evidentirane v registru, tj. vsa zemljišča, stavbe in deli stavb.

Predlagani postopek množičnega vrednotenja temelji na dveh metodah: na postopku generalnega vrednotenja nepremičnin in postopku pripisa vrednosti. S tem se želi doseči čim bolj realno vrednost nepremičnin, je pojasnil državni sekretar za davke Andrej Šircelj.

SNS najbolj kritična do zakona

Poslanke in poslanci so se opredelili do zakona o evidentiranju nepremičnin, ki ima po navedbah vlade za temeljni namen vzpostavitev registra nepremičnin. Zakonu je v imenu poslanske skupine SNS izrecno nasprotoval le Sašo Peče, nekaj pomislekov pa so imeli tudi v opozicijskih LDS in SD.

Kot je opozarjal Peče, je predlagani zakon le nujni instrument za uvedbo davka na nepremičnine, vendar so državljanke in državljani že tako preveč obdavčeni. Resnične posledice zakona bodo vidne šele jeseni 2007 s prvimi odmerami davka na nepremičnine, s katerimi namerava vlada po njegovih navedbah pobrati več kot 30 milijard tolarjev.

Peče je imel pomisleke tudi glede obsega podatkov, ki se bodo pridobivali za te evidence. Skozi tako široko evidenco, kot si jo je zastavila vlada, se pridobiva mnogo informacij, ki se lahko uporabljajo v popolnoma drugačne namene, je opozoril.