'Oskrbovalke dodatka za delo v rizičnih razmerah letos nismo dobile'

Pred nedavnim smo se spraševali, ali so izplačila dodatkov za delo v rizičnih razmerah upravičena. Visokih zneskov namreč ne dobivajo le tisti, ki so na terenu, ampak denimo tudi pravniki in finančniki na ministrstvih. "Rekorder v Slovenski vojski je januarja prejel celo 2200 evrov bruto dodatka. Medtem pa se morajo številni zadovoljiti z drobtinicami, le nekaj deset evri dodatka, pripoveduje ogorčeni vojak. V zasebnem sektorju pa takšnih dodatkov praviloma sploh ni," smo poročali na naši televiziji.

In če smo se spraševali, koliko je kdo dobil dodatka, sta na mestu tudi vprašanji, kdo ga ni dobil in zakaj je tako. Na nas se je namreč obrnila oskrbovalka na domu, zaposlena na Centru za socialno delo (CSD), in zatrdila, da socialne oskrbovalke niso dobile dodatka za delo v rizičnih razmerah v letošnjem letu. "In ga verjetno tudi ne bomo, saj nas mečejo v isti koš kot vse zaposlene na CSD, ki pa so že več kot eno leto zaklenjeni v ustanove in niso ogroženi. Tako nam je pojasnil sindikat," je dejala oskrbovalka, ki je želela ostati neimenovana, ob tem pa zagotovila, da so dodatek decembra 2020 še prejele.

Oskrbovalka se sprašuje, zakaj so jim dodatek ukinili, ko pa na terenu delajo tako v sivih kot v rdečih conah, saj za oskrbovance hodijo v zdravstvene domove, lekarne in trgovine. "Ker so bile gostilne zaprte, je bila naša malica običajno kar na parkirnem prostoru. Delo v sivi in rdeči coni je treba opraviti, ampak v kakšnih pogojih! Po predpisih se preoblečemo pri avtu – pred obiskom oskrbovanca in po njem – in šele nato, ko smo preoblečeni in razkuženi, lahko sedemo v avtomobil in se odpeljemo. Ne glede na temperaturo in vreme v zimskih mesecih. Ampak po mnenju nekaterih oskrbovalci nismo ogroženi, ker smo zaposleni na CSD," je poudarila.

V SZSVS seznanjeni s stanjem in neizplačili dodatkov za delo v rizičnih razmerah

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) so z načinom dela socialnih oskrbovalk dobro seznanjeni. Potrdili so, da so navedbe o neizplačanih dodatkih za delo v rizičnih razmerah socialnih oskrbovalk resnične. "Ravno zaradi njihovega načina dela, ki je izjemno naporno, smo si že ves čas od začetka epidemije prizadevali za vzpostavitev dostojnih pogojev za njihovo delo, kar zajema tako zagotovitev nujne osebne zaščitne opreme – ponekod so z opremo še vedno težave – kot tudi plačilo za opravljeno delo, vključno z dodatki za delo v rizičnih razmerah. Mi zato vsekakor nismo nikdar rekli, da naj jim dodatki ne bi pripadali, ravno nasprotno," je zagotovila predsednica SZSVS Irena Ilešič Čujovič.

Razlog za neizplačilo dodatkov: zapleteno financiranje, zaradi česar prihaja do zamud

 Po navedbah Ilešič Čujovičeve je razlog, zakaj socialne oskrbovalke niso dobile izplačanih dodatkov v letu 2021 – izplačil za letošnje leto ni prejel noben delodajalec v dejavnosti socialnega varstva –  zapleten način financiranja teh dodatkov, zaradi česar izplačilo zamuja več mesecev. 

Zamude pri izplačilih dodatkov se zaradi drugačnega načina financiranja ne dogajajo samo v socialnem varstvu, ampak tudi v zdravstvu ter v vzgoji in izobraževanju. V teh dejavnostih delodajalci ne prejemajo sredstev neposredno iz državnega proračuna, temveč denimo preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih ustanov, je pojasnila Ilešič Čujovičeva. "Dodatki se po interventnih zakonih sicer izplačujejo iz proračuna, a ta način financiranja ni dobro predviden. Prepričani smo, da bi se zamudam kljub temu dalo izogniti," je poudarila Ilešič Čujovičeva in ob tem dodala, da je, preden pristojna ministrstva prikimajo izplačilom dodatkov v omenjenih branžah, vmes toliko vmesnih členov in birokratskih postopkov, da ni čudno, da prihaja do velikih zamud.

Pingpong ministrstva: na eni strani obljube, na drugi kazanje s prstom na druge, na tretji izgovarjanje na zakon

Da je taka ureditev "nedopustna in za delavce katastrofalna", so v SZSVS večkrat opozorili resorna ministrstva, pa tudi na Odboru za nadzor javnih financ v Državnem zboru 23. aprila 2021 in na pogajanjih v javnem sektorju. "V ponedeljek smo od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) prejeli zagotovilo, da bodo dodatki z ministrstva delodajalcem nakazani najkasneje 10. maja 2021, nato bo sledilo izplačilo delavcem," nam je obljubo ministrstva prenesla Ilešič Čujovičeva.

Mi tega zagotovila od predstavnikov MDDSZ nismo dobili. Na vprašanje, ali bodo socialne oskrbovalke letos dobile izplačane omenjene dodatke tako kot lani, so nanizali vrsto utemeljitev, zakaj jih niso. Ena med njimi je denimo: "Pomoč družini na domu spada v pristojnost občin, saj občina izbere izvajalca storitve, da soglasje k ceni in z višino subvencije uravnava ceno storitve za uporabnika."

A Ilešič Čujovičeva je pojasnila, da socialne oskrbovalke izvajajo pomoč na domu pri različnih delodajalcih, ki pa so vsi upravičeni do proračunskega denarja za dodatke. "Podobno kot ministrstvo za delo bi morale biti prejemniki sredstev tudi občine," je poudarila.

Nadalje so se na ministrstvu za delo sklicevali na 56. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (ZZUOOP). Ta določa, da so zaposleni v mreži javne zdravstvene službe in socialnega varstva, ki delajo neposredno v okolju s covidnimi pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo z novim koronavirusom ali je ta potrjen, upravičeni do dodatka za neposredno delo s covidnimi pacienti, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. To velja za rdeče in sive cone v različnih delovnih okoljih, na primer v covidnih intenzivnih enotah, urgentnih centrih in ambulantah, pri izvajalcih socialnega varstva na področju institucionalnega varstva itd. "V skladu z navedenim členom so izvajalci pomoči na domu sicer upravičeni do prej navedenega dodatka, a le če delajo z uporabnikom, obolelim za covidom-19, ne pa tudi do dodatka za delo z uporabnikom, pri katerem obstaja sum na okužbo z novim koronavirusom," so pojasnili na MDDSZ.

Na ministrstvu še utemeljujejo, da je bilo organiziranje bele, sive in rdeče cone v institucionalnem varstvu vezano na specifično stanje v domovih za starejše, posebej po prvem in drugem valu epidemije: "Pri sivi in rdeči coni gre za območji, kjer je v domovih delo posebej težavno in nevarno. Zato tudi odločitev o enakem dodatku za neposredno delo z  uporabniki v sivi in rdeči coni. Iz 43. člena ZZUOOP še posebej izhaja, da je zahteva za ločevanje uporabnikov povezana z izvajanjem tistih storitev in programov socialnega varstva, ki zagotavljajo tudi nastanitev, česar pa pri pomoči na domu ni."

 'Socialne oskrbovalke bi morale dobiti več dodatka'

Predsednica SZSVS je za konkretni primer socialnih oskrbovalk pojasnila, da se skupaj z delodajalci CSD zavzemajo, da jim pripada dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za ves delovni čas. Za delo v rdeči coni, torej z okuženim oskrbovancem, pa jim pripada še 30 odstotkov urne postavke dodatka. "Po našem prepričanju bi jim moral dodatni, 30-odstotni dodatek urne postavke pripadati tudi za delo z oskrbovanci, pri katerih obstaja sum na covid-19, kar smo zagovarjali v pogajanjih za interventne zakone PKP, nazadnje pa smo na vlado naslovili predlog za umestitev v PKP 9," je bila jasna Ilešič Čujovičeva.

Predlogi SZSVS vladi

SZSVS je vladi predlagal spremembo določbe 56. člena ZZUOOP, saj meni, da je iz njega neupravičeno izključen določen profil zaposlenih, ki delajo z osebami, pri katerih obstaja sum na okužbo z novim koronavirusom.

Kot primer navajajo zaposlene na triažnih točkah v zdravstvenih domovih, ki so namenjene temu, da v zdravstveni dom ne vstopajo pacienti s sumom na covid-19 ali s simptomi, značilnimi zanj, in laboratorijev, kjer analizirajo odvzete vzorce brisov za ugotavljanje okužbe s covidom-19. "V zdravstvenih domovih so zaposleni na triažni točki izpostavljeni predvsem zaradi velike frekvence pacientov, med katerimi se najdejo tudi taki, ki kažejo vidne znake okužbe in pri katerih se okužba kasneje tudi potrdi. Nadalje v veliki meri v zdravstvene domove prihajajo uporabniki, ki se telefonsko ali elektronsko predhodno ne najavijo, ampak se želijo osebno naročiti na pregled, prihajajo po različne informacije ali pridejo na covidni bris, zaradi česar ima triažna točka vse karakteristike sive cone. V laboratorijih pa zaposleni rokujejo neposredno s kužnimi in potencialno kužnimi vzorci brisov, ki kljub skrbnemu ravnanju lahko pomenijo tudi vir okužbe," je konkretno razložila Ilešič Čujovičeva. 

V SZSVS ob tem zavzemajo stališče, da je po zakonu prav tako neutemeljeno izvzeto delo v sivih conah pri izvajanju zdravstvene oskrbe na domu pacienta oziroma uporabnika pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, ki se opravljajo na domu uporabnika in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

'Sporno je, da zaposleni nima pravice do pritožbe zoper sklep o višini dodatka'

Sindikati, združeni v Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), so  opozorili na problem, ki vključuje element neenakopravnosti. Prepričani so, da so po ZIUZEOP obseg sredstev za financiranje dodatka, njihova razdelitev na neposredne proračunske uporabnike in kriteriji za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom s sklepom vlade določeni enostransko in nanje sindikati niso imeli nobenega vpliva: "Zlasti sporno je, da zaposleni nima pravice do pritožbe zoper sklep o višini dodatka, katerega višino enostransko določi predstojnik," je poudaril Generalni sekretar KSJS Bojan Hribar.

V KSJS so zato takoj, ko je vlada sprejela sklep, zahtevali pojasnila o podlagah za omenjene odločitve o finančnih dodatkih za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

Ob tem so opozorili, da se med zaposlenimi, njihovimi predstojniki in delodajalci pojavljajo zelo različne interpretacije in razumevanja vladnega sklepa. Nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci povečuje tudi neenotna praksa pri izplačevanju dodatka za delo v rizičnih razmerah, saj ni jasnih kriterijev in meril, ki bi jih bilo mogoče preveriti, so prepričani v KSJS. "Sklicali smo tudi novinarsko konferenco o tej tematiki, s katero smo opozorili na pomanjkanje socialnega dialoga v javnem sektorju, ki je privedlo tudi do nedoslednosti, samovolje in zavlačevanja pri izplačilu dodatkov k plačam v času epidemije," je izpostavil Hribar.

Po njegovih besedah v KSJS že ves čas epidemije poudarjajo, da pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah vsem javnim uslužbencem, ki v času epidemije ne opravljajo dela na domu, temveč na delovnem mestu. "Izplačilo smo dlje časa poskušali doseči v socialnem dialogu, vendar žal v pomembnem delu javnega sektorja – policiji, zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju – brez uspeha. Delodajalci v javnem sektorju namreč povsem arbitrarno, 'po svoje' določajo, kdo in za koliko ur oziroma odstotkov delovnega časa si dodatek 'zasluži'," je še poudaril Hribar.

A na koncu ostaja vprašanje: zakaj ministrstvo za delo sploh utemeljuje neizplačila rizičnih dodatkov socialnim oskrbovalkam, ko pa so jih lani že prejele? Ministrstva so potemtakem zakon kršila v vsakem primeru – ali lani, ko so oskrbovalkam oziroma zaposlenim v drugih branžah zagotovila te dodatke, ali pa letos, ko enakih dodatkov delavci niso dobil.

Vprašanja o neizplačanih dodatkih smo naslovili tudi na ministrstvo za zdravje. Odgovore smo dobili šele šest dni po objavi članka. Podobno kot na ministrstvu za delo, so tudi oni razlagali, kdaj in kdo po zakonu dobi rizični dodatek. Na vprašanje, kdo ga v zdravstveni dejavnosti v letošnjem letu še ni prejel, lani pa ga je, so nam odgovorili, da nam to lahko pojasnijo posamezni izvajalci oziroma delodajalci. "Ministrstvo za zdravje redno izplačuje sredstva po zahtevkih, ki jih prejme s strani izvajalcev," so zatrdili.