Posvet o dolgotrajni oskrbi: ključen izziv financiranje, bo potrebna nova dajatev?

V zdravniških vrstah so ponovno zavrnili očitke o neustreznem zdravstvenem varstvu oskrbovancev v domovih za starejše med epidemijo koronavirusa in zatrdili, da so bolnišnično zdravljenje prejeli vsi, ki so ga potrebovali. Ob tem so pozvali k odpravi sistemskih pomanjkljivosti, ki jih je epidemija razgalila v zdravstvu in institucionalnem varstvu.

V zadnjih tednih so se namreč v javnosti pojavili glasni očitki o domnevni neprimerni obravnavi oskrbovancev v domovih, med drugim tudi o tem, da so v domovih po navodilu ministrstva vnaprej pripravljali sezname, kateri oskrbovanec bo deležen bolnišnične oskrbe in kateri ne, če zboli za koronavirusom.

'Šlo je za popis zdravstvenega stanja  oskrbovancev domov' 

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je na današnji novinarski konferenci poudaril, da označbe, kot so črni seznami starostnikov ali seznami smrti, ki so zaokrožili v javnosti, s strokovnega in etičnega vidika ne držijo. "Šlo je za popis zdravstvenega stanja prebivalcev v domovih. Ko sem jih pregledoval, nisem našel ničesar, kar bi bilo v nasprotju s strokovnimi in etičnimi standardi," je zagotovil.

Kot je dodal direktor Klinike Golnik Aleš Rozman, je na t. i. vložnem listu konzilij zdravnikov pripravil povzetek bolnikovih bolezni in mnenje, kakšna obravnava bi bila za takega oskrbovanca najprimernejša v primeru okužbe z novim koronavirusom glede na spremljajoče bolezni in glede na to, kako verjetno je, da je bolnik v zadnjem obdobju življenja glede na njegove paliativne bolezni. "Na tem listu piše mnenje konzilija, ne piše direktiva ali ukaz konzilija," je bil jasen Rozman.

Po besedah zdravnika Petra Radšla iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v tem času imeli možnost zaradi časovne omejitve take načrte zdravljenja narediti samo za oskrbovance v domovih, v katerih se je okužba že razširila. "S tem pa sedaj ne želimo prenehati, ampak želimo na podlagi analiz sistem nadgraditi in poenotiti za celotno Slovenijo," je napovedal. Dodal je, da ni samo priprava na morebitni drugi val, ampak bi bilo to treba izvesti že v preteklosti.

Na škodljive posledice nerazumevanja dogajanja in medijskega poročanja pa je opozoril imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan. "V javnosti je nastal izjemno škodljiv vtis, da zdravniki v petih minutah zanemarimo vso svojo stroko in etiko, samo če nam minister pomaha z nekim listom," je dejal. Kot pravi, tega ne bi naredil noben zdravnik, saj vsak od njih ve, da bo na koncu za vse odgovarjal sam. A vendar se zaradi tega po Ihanovi oceni "minira zaupanje med bolniki in zdravniki". Če tega zaupanja ni, se bodo bolniki, zlasti starejši v strahu pred "seznami", zdravniku bali zaupati svoje težave, je opozoril.

Fides: Zavržno je, da se situacijo v DSO-jih v času krize uporablja izključno za politično obračunavanje

Tudi v zdravniškem sindikatu Fides odločno protestirajo zoper poskuse diskreditacije zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v domovih. "Predvsem pa ocenjujemo kot zavržno, da se situacijo v domovih za starejše, ki je zaradi ignorance politike do sistemske ureditve tega področja s sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi v času epidemije postala rak rana našega sistema, zdaj uporablja izključno za politično obračunavanju," je v sporočilu zapisal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Podobno je tudi Komisija RS za medinsko etiko opozorila, da pristojni resorju kljub opozorilom v preteklem desetletju niso izpolnjevali svojih dolžnosti in pristojnosti na področju dolgotrajne oskrbe. "Odgovornim v zdravstveni stroki lahko očitamo dolgoletno zanemarjanje nujno potrebne geriatrije, deloma tudi paliativne oskrbe," so kritični.

Komisija sicer ni bila seznanjena s kriteriji, po katerih so zdravniški konziliji med oskrbovanci odločali o hospitalizaciji in jih zato ne more komentirati. Upa pa, da so bile odločitve strokovno utemeljene in jih je bilo mogoče pojasniti. Prav tako še predlaga, da skupina neodvisnih strokovnjakov presodi strokovno primernost kriterijev.

Problematiko epidemije v domovih za starejše je nedavno obravnaval tudi glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva. Kot je sklepe danes povzel predsednik društva Radko Komadina, so bili vložni listi dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. V društvu pričakujejo, da bodo pred kratkim odrejeni zdravniški nadzori ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Strokovni svet je poleg tega še ocenil, da so domovi za starejše zaradi starajočega se prebivalstva, ki potrebuje nego, nezamenljivi, a jih bo treba redefinirati v novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Opozorili si tudi na prostorske in kadrovske stiske po nekaterih domovih.

Poredoš se je dotaknil tudi očitkov, da vseh okuženih oskrbovancev niso sprejemali v bolnišnico. "Posamezniki z boleznijo, ki jo je načeloma možno zdraviti, preprečiti napredovanje ali smrt, sodijo v bolnišnico. Okužba sama po sebi pa še ni indikacija za sprejem v bolnišnico," je pojasnil.

Rozman pa je komentiral podatek o številu umrlih starostnikov. Pojasnil je, da je 80 odstotkov umrlih s covidom-19 res prihajalo iz domov za starejše, niso pa vsi tam umrli, kot se to po njegovih besedah skuša prikazati. Iz domov so v bolnišnico pripeljali 54 bolnikov, od teh jih je umrlo 31, kar pomeni 57-odstotno smrtnost. V domovih je umrlo 20 odstotkov oz. 55 bolnikov, 80 odstotkov bolnikov pa jih je tam ozdravelo.

Posvet pri Pahorju: ključen izziv je financiranje. Nekatere stranke mnenja, da bo potrebna nova dajatev 

Pri predsedniku Borutu Pahorju je danes potekal tudi posvet o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Udeleženci so se seznanili z osnutkom zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi starejšim omogočil varno, dejavno in dostojno preživljanje starosti. Pahor je v uvodu srečanja dejal, da bi v razpravi radi odgovorili na vprašanja, ali je osnutek zakona dobra podlaga za razpravo v DZ, ali dovolj jasno določa vire financiranja in ali so storitve dovolj natančno opredeljene. Ob tem je poudaril pomembnost tega področja. Navedel je, da se bo v prihodnjih letih pri nas močno povečalo število prebivalcev, starejših od 65 let.

Minister Tomaž Gantar je napovedal, da bodo do konca tega ali začetka naslednjega meseca pripravili osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi za obravnavo v koaliciji in ga dali v javno razpravo. Kot je pojasnil, priprava zakona ni težavna v delu naštevanja pravic, problem pa je organizacijsko postavljanje in zagotavljanje potrebnih sredstev. Po njegovih navedbah je bila napaka, da smo v preteklosti morda več pozornosti posvečali domski oskrbi, saj smo v primerjavi z evropskimi državami nad povprečjem po številu oskrbovancev, zaostajamo pa pri zagotavljanju dostojnega življenja na njihovem domu.

Med vprašanji, s katerimi se soočajo pri pripravi zakona, je Gantar omenil vprašanja o dovoljenjih ali koncesijah na institucionalnem nivoju, vlogi lokalnih skupnosti, viru javnih sredstev, prispevnih stopnjah in zavarovanjih ter demografskem skladu.

Minister, pristojen za socialo, Janez Cigler Kralj se je med drugim zavzel za spoštovanje načela, da se v pridobljene pravice ne posega. Po njegovih navedbah je pomembno stabilno financiranje dolgotrajne oskrbe, kar da je povezano tudi z iskanjem novih javnih virov, ne pa samo proračunsko financiranje ali iz zasebnih virov.

Finančni minister Andrej Šircelj pa si želi, da bi bile storitve in njihov obseg točno določene, da bodo lahko za njih pripravili tudi sredstva. Napovedal je, da bodo analizirali vse davke in prispevke, da ugotovijo njihovo strukturo in porabo denarja prilagodijo. Ni se pa strinjal s tem, da bi vnaprej napovedoval uvedbo novega davka ali prispevka, če ne vemo točno, koliko sredstev potrebujemo in za kaj.

Nekateri udeleženci posveta se namreč ne strinjajo, da se je treba gibati v obstoječih finančnih okvirjih, ampak so prepričani, da bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva. Če se gibljemo v sedanjem finančnem okviru, smo zakon že vnaprej obsodili na propad, je prepričana predsednica SAB Alenka Bratušek. Po mnenju predsedujoče SD Tanje Fajon bo potrebna nova dajatev, ki jo mora prispevati vsak in jo bo treba postaviti v nov zakon.

Podobno je zagovarjal tudi koordinator Levice Luka Mesec, po njegovem mnenju ne gre računati na prerazporeditve znotraj obstoječega sistema in tudi države z urejenim sistemom dolgotrajne oskrbe imajo ponavadi urejen prispevek zanj.

Tako kot drugi udeleženci se je tudi finančni minister zavzel za stabilna sredstva za dolgotrajno oskrbo, in sicer v okviru javnih in zasebnih financ. Ljudi je treba po njegovem mnenju spodbuditi, da že vnaprej mislijo na svojo starost.

Da je ključno vprašanje dolgoročne finančne vzdržnosti, se je strinjal tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj, ki je opozoril tudi na izkušnje iz zdravstva, kjer imajo premalo finančnih in kadrovskih virov.

Udeleženci so se sicer strinjali, da je skrajni čas za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Več jih je namreč opozorilo, da je Slovenija ena redkih držav, ki področja dolgotrajne oskrbe nima celostno urejenega v zakonu. Strinjali so se, da sprejeti zakon gotovo ne bo idealen in z njim ne bodo zadovoljni vsi, a da bo vsaka rešitev boljša od te danes, ki je nimamo, zato je bistveno, da naredimo korak naprej.