'Navodila Janše in Hojsa ustvarjajo konflikte in nevarne situacije'

"Petkovi protesti so bilo vedno mirni protesti. 57 tednov smo znova in znova dokazovali, da samo izvršujemo svojo ustavno pravico do mirnega združevanja, protestiranja, izražanja mnenj in da nikakor ne želimo ustvarjati konfliktov. In tudi prejšnji petek je bilo tako. Tisti, ki je ustvarjal konflikt, je bila zagotovo policija. Policija je namerno vstopala med protestnike in protestnice, nas grabila, začenjala konflikte in nas agresivno želela odpeljati, kar je privedlo do nemirov," je pred stavbo notranjega ministrstva pojasnila Tea Jarc, ki pravi, da je bila prejšnji petek tudi sama deležna policijske represije. 

Kot je povedala, represija policije, navodila, ki jih dajeta Janez Janša in Aleš Hojs, ustvarjata nemire, konflikte in nevarnost za vse, ki želijo mirno protestirati. "Danes bomo trije prestavniki, ki smo bili prejšnji petek deležni te represije, na pristojno ministrstvo vložili kazensko ovadbo. Ne samo na MNZ – na oddelek za pritožbe, ampak tudi na državno tožilstvo in varuhu človekovih pravic. Vsem inštitucijam bomo preposlali popis dogajanja, sike in videe, ki govorijo o tem, da je policija uporabila prekomerno silo in prekoračila svoja pooblastila," je napovedala.

Opisala je svojo izkušnjo, pridružila pa sta se ji tudi Sašo Pjevac in Dejan Koban. Njihove zgodbe lahko slišite na posnetkih.

V Protestni ljudski skupščini so že pred tem pisno pojasnili, da je Policija v petek ob 19. uri z uporabo sile iz sredine množice na Trgu republike odvlekla mladega palestinskega protestnika, ki je bral palestinsko poezijo in popolnoma mirno sodeloval na novinarski konferenci in protestu, na kateri so pripadniki palestinske skupnosti in slovenski protestniki vseh generacij (od otrok do starejših občanov) zgolj izražali svoje nasprotovanje nasilju nad civilisti v Palestini s petjem, slogani, transparenti, pisanimi baloni in plesom. 

Okoli 20. ure je znova povzročila konflikt, ko je želela odvzeti prostost protestnici, katere "zločin" je bil lepljenje lista A4 na steber z lepilnim trakom. "Ta poteza je sprožila prerivanje med Policijo in protestniki ter stopnjevanje situacije, na katero je Policija odgovarjala samo še z večjo agresijo, namesto da bi poskušala situacijo umiriti. V posledičnem kaosu so policisti na tla podrli več nenasilnih protestnikov, starejši protestnik je bil poškodovan, dva protestnika, ki sta poskušala preprečiti nasilje, pa so z uporabo prekomerne sile zvlekli s trga in ju pridržali za več ur." 

Poudarili so, da protestnice in protestniki nikoli niso izzvali nasilja ali se zatekli k njemu. Policija je sama izzvala izgrede in konfliktno situacijo, zaradi katere je bila dvema osebama odvzeta prostost, po eno osebo pa je moralo priti reševalno vozilo. 

Po mnenju pravnikov iz družbe Čeferin in Pravne mreže za varstvo demokracije, ki protestnike zastopajo, gre za kršenje več zakonov in določil, in sicer na področjih:
– neprimernega policijskega postopka,
– identifikacije policistk in policistov,
– prekoračitve pooblastil,
– prekomerne uporabe sile,
– zlorabe uradnega položaja in
– nespoštovanja človekovega dostojanstva. 

Policija očitke zavrača

Policija se je že v ponedeljek odzvala na očitke o uporabi prekomerne sile in jih zavrnila. 

Poleg tega je več nevladnih organizacij, med njimi Slovenska filantropija, Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut, v sredini izjavi za javnost opozorilo, da je policija na petkovem protestu v Ljubljani in tudi že pred njim legitimirala in oglobila pretežno tujce, kar da pomeni nedopustno etnično profiliranje. K ukrepanju so pozvali varuha človekovih pravic, kjer že preverjajo sume morebitnega spornega ravnanja policije.

Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so v odzivu izpostavili, da je bil petkov protestni shod, tako kot večina tovrstnih shodov v zadnjem času, neprijavljen. Ker ni organizatorja shoda, ki bi bil dolžan zagotoviti ustrezno varnost vsem udeležencev, je tako za varovanje javnega reda in miru po zakonu dolžna poskrbeti policija. Po navedbah policije so na dosedanjih protestnih shodih posameznikom zasegli predmete, ki jih na javne shode ni dovoljeno prinašati, med drugim razne palice, pirotehnična sredstva, orodje in podobne nevarne predmete.

Kljub opozorilom, da vse to ni dovoljeno, je bila po pojasnili PU Ljubljana tudi na petkovem protestu v množici prižgana bakla in prinesene daljše palice, ki so jih zasegli. "Policija ne more in ne sme tolerirati takih kršitev, ne glede na to, kdo jih je storil. Prav navedbe, ki namigujejo, da bi morala policija tuje državljane drugače obravnavati, pomenijo etično profiliranje in opredeljevanje glede na rasno, versko, narodnostno ali kakšno drugo pripadnost, česar pa policija absolutno ne podpira. Zoper vse kršitelje bo vedno ukrepano na enak način," so poudarili.

Zagotavljajo, da policisti enako ravnajo proti vsem kršiteljem in ne ukrepajo, če ni kršitev. "V vseh svojih pozivih javnosti pred dosedanjimi zbiranji smo posebej izpostavili, da je javno zborovanje in izražanje stališč ustavna pravica državljanov, ki je ne omejujemo ali ji nasprotujemo. Pozivamo pa, da vsi udeleženci svoje pravice uveljavljajo mirno in strpno ter varno za vse. Izkušnje iz leta 2012 in nedavni novembrski protest je lahko primer, kako hitro lahko pri navidezno miroljubnih protestih pride do nasilnih dejanj, ki ogrožajo življenje in premoženje ljudi," so opozorili.

Poudarili so še, da so policisti dolžni ukrepati ob dogodkih z elementi prekrška ali kaznivega dejanja ter posredovati in vzpostaviti javni red in mir. "Postopki so izpeljani korektno, tako kot to od policije zahtevajo zakon in pooblastila, ki so jim zaupana. Postopki policije so konstantno pod nadzorom različnih inštitucij, ki so pristojne za nadzor nad delom policije in do sedaj niso ugotovile grobih kršitev, ki jih policiji očitajo protestniki," so še dodali na PU Ljubljana.

Kot pravijo, se zavedajo in tudi spoštujejo ustavno zagotovljene pravice svobodnega izražanja misli, govora in javnega nastopanja ter tudi pravico do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. A te pravice ne dovoljujejo kršitev javnega reda, kaznivih ravnanj ali ogrožanja varnosti ter zdravja ostalih udeležencev.