Osebna imena kmalu daljša, dovoljene bodo tudi črke in okrajšave

Vlada je prejšnji teden sprejela predlog novele Zakona o osebnem imenu in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku. Z novelo odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pri izvajanju zakona pokazale v praksi, hkrati pa je besedilo tudi terminološko usklajeno z Zakonom o partnerski zvezi in Družinskim zakonikom.

Katere so ključne novosti?

V Sloveniji je osebno ime lahko sestavljeno iz več besed ali nedeljivih celot, a mora po trenutno veljavnem zakonu takšna oseba izbrati osebno ime, ki ga bo uporabljala v pravnih postopkih, ki pa je omejeno na največ dve imeni in dva priimka. S sprejetjem novega zakona, pa se bo ta omejitev ukinila. Namreč, cilj, ki ga s tem želi doseči predlagatelj zakona, je državljanom omogočiti izvrševanje ene temeljnih človekovih pravic, to je pravico do svobodne izbire osebnega imena.

Prav tako bo odslej državljan Slovenije lahko v imenu uporabljal črke kot samostojne dele imena in priimka, za pravni promet pa tudi možnost uporabe okrajšave imena in priimka. Gre za konkretno novost in precejšnjo 'omilitev' dosedanjega Zakona o osebnem imenu.

Zgolj črka ali okrajšava v pravnem prometu ne bo dovoljena

Predlagatelj spremembe zakona je v postopku medresorskega usklajevanja pridobil mnenje Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU) glede črke kot samostojnega dela uradne oblike osebnega imena. Pojasnili so jim, da enočrkovna imena v svetovnih jezikih niso redka, pri čemer primeroma izpostavljajo, da je npr. O avtohtoni belgijski priimek, tako kot sta E in U tako imenovani srednji priimek v korejskih imenih. Zato bo z uveljavitvijo spremembe zakona osebno ime za pravni promet vsebovalo tudi okrajšave imena in priimka, seveda ob pogoju, da imena in priimka za pravni promet ne more sestavljati zgolj črka ali okrajšava.

Zakaj?

Raba okrajšave in črke v kombinaciji z besedo ali besedami namreč zmanjšuje možnost nesporazumov, do katerih bi prihajalo, če bi posamezniki v pravnem prometu lahko nastopali zgolj s črkami ali okrajšavami besed, pri čemer ločitev imena od priimka v osebnem imenu praktično ne bi bila mogoča (npr. A. B ali A. B C D ipd.), pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.

Še nekaj drugih novosti

Med drugim bo novi zakon poskrbel še za eno novost. Predlog zakona izbire priimka ob sklenitvi zakonske ali partnerske zveze v tujini s tujim državljanom ne pogojuje več s prebivališčem v tujini.

Prav tako se razširja dosedanje določilo, da se osebno ime lahko spremeni na prošnjo polnoletnega državljana, in sicer tako, da dopolnjenih osemnajst let ni več obvezni pogoj za vložitev prošnje za spremembo osebnega imena, temveč lahko prošnjo vloži oseba, ki je poslovno sposobna, ni pa nujno, da je polnoletna.

Novost bo tudi ta, da se v skladu s koristmi otroka, za katerega je vložena prošnja za spremembo osebnega imena, soglasje drugega od staršev ne zahteva, če eden od staršev ni več živ, ni znan, njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali če mu je odvzeta starševska skrb.

Še ena od novosti je ta, da ima vsaka oseba po razvezi ali razveljavitvi zakonske ali partnerske zveze, če želi ponovno prevzeti star priimek, eno leto časa, da to uredi. Prej je bilo to obdobje omejeno na šest mesecev, kar je bilo v določenih primerih, ko je bil partner tujec, prekratek rok.

Omejitev, ki ostaja

Zaradi preprečevanja zlorabe osebnega imena se sprememba osebnega imena ne dovoli državljanu, ki je bil pogojno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. To določilo bo po novem veljalo tudi v času, ko traja preizkusna doba.

Tudi sedem besed v priimku in imenu

Poleg zakonskega predloga je ministrstvo predstavilo tudi nekaj statističnih podatkov.

Ste vedeli, da ima velika večina vseh slovenskih državljanov zbolj eno besedo v priimku? Verjetno ste. Zagotovo pa vam je manj znan podatek, da obstaja kar 74 slovenskih državljanov, ki imajo štiri besede v priimku, pa štirje takšni, ki imajo priimek sestavljen iz petih besed. Obstaja pa tudi državljan oziroma državljanka, ki ima sedem ali več besed oziroma nedeljivih celot v priimku.

V Matičnem registru pa so bili konec avgusta lani naslednji podatki glede števila besed v imenu:

S spremembo zakona bodo lahko osebna imena v pravnem prometu daljša, kar pomeni, da ne bo več omejitve na štiri ‘enote’. Bo pa zanimivo videti, kako bo to delovalo na osebnih dokumentih, če bo nekdo imel kar sedem besed v priimku. Obstajajo namreč znakovne omejitve.

Na dokumentih možno vpisati 'zgolj' 80 znakov

Najdaljši zapisan priimek državljana Slovenije sestoji iz 49 znakov, ime pa iz 53 znakov. 60 znakov je največja skupna dolžina zapisanega osebnega imena (imena in priimka skupaj), opozarjajo na notranjem ministrstvu. Potni list in osebna izkaznica omogočata zapis 40 znakov za zapis imena in dodatnih 40 znakov za zapis priimka. V primeru uporabe daljšega zapisa je potrebna prilagoditev zapisa podatkov.

Še nekaj zanimivih podatkov:

1307 državljanov ima priimek različen od priimka za pravni promet.

Različno ime od imena za pravni promet ima pa kar 26.259 državljank in državljanov Slovenije.

Vse skupaj naj bi proračun stalo okoli 30.000 evrov

Predlog zakona zaradi ukinitve omejitve števila besed, ki sestavljajo ime ali priimek za pravni promet, zahteva tehnične spremembe načina vodenja podatka o imenu in priimku v matičnem registru in tudi v drugih evidencah, ki vsebujejo podatek. Med drugim je potrebna tudi sprememba distribucijske baze Centralnega registra prebivalstva. Predlagatelj zaradi spremembe zakona ocenjuje naslednje finančne posledice za državni proračun, in sicer v višini 30.000 evrov.

Sčasoma bodo uredili tudi nabor črk

Ministrstvo pojasnjuje, da pripomb na besedilo zakona ni prejelo, razen pripomb Združenja upravnih delavcev Slovenije, ki so identične pripombam ministrstva za javno upravo. Ti so predlagali širitev črkovnega nabora na vse črke latinske pisave, ki se uporabljajo v Evropi, saj so nepravilni zapisi osebnih imen oziroma njihovi različni zapisi posledica pomanjkljivega črkovnega nabora. Pripombe, ki se nanašajo na širitev črkovnega nabora, niso zakonska materija, zato bodo obravnavane ob pripravi predloga sprememb Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05, 69/09 in 77/16), katerega priloga je 'nabor črk in znakov za zapis osebnih in tujih zemljepisnih imen', pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.

Presoja 'primernosti' imena ostaja

So pa prijeli pripombo, ki se nanaša na črtanje tretjega odstavka 2. člena veljavnega zakona, ki določa, da se "pravica do svobodne izbire osebnega imena sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi". Pripombe niso upoštevali. Navedena določba namreč omogoča, da se zavrne izbrano osebno ime, ki je nemoralno in žaljivo za posameznika in posledično ne zagotavlja varstva človekove osebnosti in dostojanstva, ki jo določa 35. člen Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) in 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). Možnost omejevanja je treba ohraniti tudi zaradi novosti, ki odpravlja omejitve uporabe števila besed v pravnem prometu, pojasnjuje predlagatelj