Strokovnjaki navajajo številne razloge, zakaj se lahko sredi prazničnega decembra počutimo precej drugače kot morda kdo pričakuje. Dodajajo tudi, da gre za precej pogost pojav – z negativnimi občutki naj bi se po nekaterih podatkih v času praznikov srečalo okoli 15-odstotkov ljudi.
Prav "družbeno pričakovanje", da se "morate" počutiti praznično, je lahko eden od razlogov za ravno nasprotno počutje. Nekateri pričakujejo, da jih bo skupaj z obešanjem okraskov in prižiganjem lučk, zajela praznična evforija. A se to ne zgodi, kar jih potre, počutijo se celo krive, ker ne uživajo v prazničnem vzdušju – ali ker imajo občutek, da drugim "kvarijo veselje".
Prazniki so tudi čas, ko nas – bolj kot druge dni v letu – "dohitijo" spomini, tako dobri kot slabi. Zavestno ali podzavestno si "ponovno predvajamo" pretekle praznike, in to vpliva na razpoloženje. Če so bili prazniki dolgo vir nesreče, trenutne življenjske okoliščine pa niso ravno srečne, lahko to osebo še dodatno potre.
Prav tako je obdobje slovesa starega in prihoda novega leta čas, ko se misli usmerijo k svojcem, prijateljem, ki so umrli ali kako drugače odšli iz posameznikovega življenja. Vrnejo se občutki zapuščenosti, osamljenosti in izgube.
K žalosti lahko prispevajo finančne težave, nerešene zamere, zapletene družinske situacije ... Te običajno za praznike "dokončno eskalirajo", veliko je načetih odnosov, ki ob praznikih dokončno razpadejo.
Kaj storiti, ko vas za praznike zajame žalost?
1. Vsekakor poiščite pomoč strokovnjaka, če se občutki žalosti, depresije, stopnjujejo, in nemudoma, če vas morda prevevajo celo samomorilne misli.
V primeru blažje praznične potrtosti, strokovnjaki navajajo nekaj "trikov", s katerimi lahko olajšate svoje nelagodje.
2. Izogibajte se alkoholu. Težav in žalosti nikoli ne utapljajte v alkoholu. Alkohol deluje tako, da še poglablja negativna občutja. To sicer ne pomeni, da si ne smete privoščiti niti kozarčka, a vsekakor nadzorujte svoje pitje alkohola, predvsem pa naj ta nikakor ne postane "zdravilo, ki smo si ga predpisali sami".
3. Ne izolirajte se. Umik od družbe še poveča tveganje depresije. Seveda je žalost tista, ki nas pogosto sili, da ostanemo doma, za štirimi stenami, a če se temu impulzu uprete, bo veliko lažje. Mnogo ljudi praznike preživlja ločenih od družine, če ob tem niti nimajo veliko prijateljev, ki so prav tako sami in iščejo praznično družbo, lahko samota hitro postane izziv. Strokovnjaki v takšnem primeru predlagajo prostovoljno delo. Prav tako je morda pravi čas, da znova obudite kakšno prijateljstvo, za katero že predolgo ni bilo pravega časa ali se končno lotite tkanja novega prijateljskega kroga.
4. Telovadba ne krepi le telesa, ampak tudi duha. Študija, objavljena v American Journal of Psychiatry, tekom katere so 11 let sledili 34.000 odraslim osebam, je pokazala, da lahko že ura telesne aktivnosti na dan "ključno ščiti pred simptomi potrtosti". Pa to niti ne pomeni ure intenzivne vadbe na različnih napravah, ampak bo dovolj že sprehod v naravi.
5. Postavite si meje. Ameriško združenje psihologov navaja raziskavo, ki pravi, da se za okoli 40-odstotkov ljudi raven stresa med prazniki poveča, glavni sprožilci pa so pomanjkanje časa, pomanjkanje denarja, pritiski, povezani z družinskimi druženji, pritiski, povezani z obdarovanjem, in pritiski, ki jih s seboj prinaša življenje v potrošniškem svetu. In še – 56-odstotkov vprašanih je v eni od raziskav povedalo, da menijo, da je praznični december v službi najbolj stresno obdobje, medtem ko se za tretjino stres občutno poveča v domačem okolju. Vse skupaj je povezano z izzivom, da znamo sebi in ljudem okoli sebe postaviti meje. Če se prazniki spremenijo v hitenje iz ene na drugo obveznost, misijo, da ugodite vsem okoli sebe, se hitro pojavi občutek, da je človek "suženj praznikov", pišejo raziskovalci univerze Cornell. Priporočajo, da se vsaj 20 minut na dan posvetite izključno sebi. Izklopite vse moteče dejavnike, se lotite joge, poslušanja glasbe, meditacije, si privoščite kopel ... Sestavite si lestvico prioritet, predvsem pa se naučite reči ne – tako šefu, ki želi, da nad vse sprejemljive meje povečate nadure, da bo "projekt končan še pred prazniki", in vsem sorodnikom ter prijateljem, ki s svojimi idejami in zahtevami vaših praznikov več ne bogatijo, ampak jih kvarijo. Prazniki niso namenjeni temu, da uživajo vsi okoli vas, medtem ko jim "strežete na vseh koncih in krajih".
6. Med postavljanje meja pa sodijo tudi realna (praznična) pričakovanja. Naj vas ne zavedejo oglasi o "popolnih praznikih" – takšnih, kot jih vidimo v reklamah in filmih.
Pomembno se je zavedati, da samota in osamljenost nista eno in isto. Če je nekdo sam, še ne pomeni, da je osamljen. In dalje - ravno občutek osamljenosti pri ljudeh, ki niso sami, je najbolj intenziven in najbolj boleč. Tako lahko najbolj intenzivno osamljenost prizadene ljudi, ki so v odnosih, ki imajo družine, prijatelje, a imajo občutek, da jih nihče ne razume, da jim nihče ne ustreže v njihovih željah, da njihovi bližnji niti ne vedo, kaj so njihove želje. A ne pričakujte, da se bo to spremenilo ravno za praznike. Strokovnjaki opozarjajo, da imajo ljudje ob praznikih pogosto občutek, da lahko rešijo nekaj, za kar že dolgo ni bilo priložnosti, storijo nekaj na novo, nekaj drugače. A ti poskusi so lahko v tako intenzivnem času spregledani, celo zasmehovani. In to človeka prizadene, reagira lahko zelo destruktivno ali celo nasilno. Zato naj bodo v prazničnih časih realna tudi pričakovanja glede odnosov. Prazniki niso čarobna paličica– opozarjajo strokovnjaki.
Prav tako ni treba, da so prazniki polni razburjenja, potovanj, izkušenj, doživetij in pustolovščin. Tudi prazniki, preživeti v pižami in s knjigo v roki, so lahko fantastični – če so po vaši meri. Doživljanje praznikov se z leti spreminja. Otroci odraščajo, ljudje se preselijo, novi ljudje postanejo del našega življenja. Ključ je, da stare tradicije povežemo z novo realnostjo – namesto da se oklepamo kalupov starih izkušenj in razočarano ugotavljamo, da prazniki "niso več tako krasni kot včasih", svetuje psihoterapevtka Maud Purcell. "Glavni dosežek praznikov naj bo, da smo jih preživeli z ljudmi, ki jih imamo radi, in ob dejavnostih, ki jih imamo radi, ne pa poustvarjanje ideje popolnih praznikov," pravi.
7. Pomagajte komu drugemu – pa naj bo to starejšim, brezdomcem, otrokom ... Skrb za druge preusmeri misli in pomaga, da bolj cenimo prednosti lastnega življenja, pravijo strokovnjaki.
8. Ustvarite svojo lastno tradicijo. Vas na praznike vežejo slabi spomini, jih sploh nimate ali pa sovražite komercialno podobo praznikov? V nasprotju s prepričanji, ki so povezana s potrošniškim svetom, univerzalnega recepta, kako preživeti praznike – ni. Zato si lahko praznike ustvarite čisto po svojem okusu. Če na primer ne želite biti suženj pripravljanja in pospravljanja, povezanega s pripravo božične večerje, namesto tega družini pripravite manj zahteven božični zajtrk, na božični večer pa se lotite kakšne druge aktivnosti.
9. Zapolnite svoj čas. Če se vam zdi, da za razliko od drugih, enostavno nimate prazničnih obveznosti, lahko to potencira negativne občutke. Zato si zapolnite čas. Morda je čas, da preberete vseh 20 knjig, za katere med letom ni bilo časa. Pomanjkanje denarja naj ne bo izgovor, saj obstaja ogromno brezplačne praznične ponudbe – od ogledov okrasitve na prostem do razstav jaslic in najrazličnejših dogodkov na prostem.
10. Predvsem pa – dovolite si čutiti. Praznična potrtost ni nekaj, česar bi se morali sramovati, zato o tem govorite – s prijatelji, družinskimi člani ali strokovnjaki. Prav tako lahko "novoletni sklepi" poskrbijo, da bodo že prihodnji prazniki precej bolj veseli. V današnjem hitrem tempu se ljudje večino časa ne uspejo ustaviti in se vprašati, kaj si resnično želijo in kako bodo to dosegli. Prazniki so lahko tudi priložnost, da opravimo to "domačo nalogo".
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.