'Orožje še nikoli ni prineslo miru in varnosti. Prinaša le uničenje in smrt'

"Danes smo tukaj zato, ker smo proti vojnemu dobičkarstvu in kapitalističnemu sistemu, ki ga poganja. Danes smo tukaj zato, ker zahtevamo enakopraven, pravičen, demilitariziran in svoboden svet," je na shodu za mir in proti oboroževanju poudarila pesnica, urednica, kritičarka in prevajalka Anja Zag Golob. Sprašuje se, zakaj je tako težko dojeti, da ljudje niso le številke ter da orožje ni le eksponat, temveč orodje za ubijanje.

V središču Ljubljane je opozorila na obljubo "nikoli več", ki je bila izrečena po drugi svetovni vojni. Ni bila edina. Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je tako poudarila, da se iz zgodovine očitno nismo naučili ničesar. "Smo v 80. letu po koncu druge svetovne vojne. Vodilnega gesla v povojnem času pa nismo udejanjili. Med letoma 1945 in 2025 je bilo mnogo vojn. Tisti, ki naj bi bili najboljši, najpametnejši, najmodrejši med nami, danes grozijo z novimi vojnami in terjajo, naj se nanje pripravimo z usmerjanjem denarja v oboroževanje," je dejala ter opozorila, da je tu denar, ki je bil namenjen za zaščito najbolj prikrajšanih, najbolj pomoči potrebnih.

Ljudi je pozvala, naj se združijo v prizadevanjih za ohranjanje miru, za življenje in dobrobit vseh ljudi, naj prevzamejo pobude in dejavnosti za mir: "Ne zanašajmo se na delovanje svetovnih institucij, ne prepuščajmo se jim. Ne zanašajmo se na zagotavljanje miru od zgoraj navzdol. Razvijajmo varovalke miru v osnovnih socialnih mrežah našega življenja in odnosov. Postanimo in ostanimo dejavni varuhi miru, saj nihče ne bo namesto nas sejal semena miru in dobrega in plel trave nasilja in zla."

'Kdo lahko verjame?'

Da orožje še nikoli v zgodovini ni prineslo miru in varnosti, je opomnila Nada Pretnar, Gibanje za pravice Palestincev. To je po njenem mnenju jasno vidno v dolgoletnem dogajanju v Palestini. "Orožje prinaša zgolj uničenje, smrt in trpljenje," je jasna. Sprašuje se tudi, komu to orožje prinaša varnost: "Kdo lahko verjame, da bodo evropski politični voditelji, ki izraelski genocid aktivno politično in vojaško podpirajo, z nakupovanjem orožja skrbeli za mir? Da bodo ti voditelji, ki danes kupujejo na Palestincih testirano orožje in ga uporabljajo proti beguncem in begunkam na evropskih mejah, skrbeli za varnost?"

Pravnik in kriminolog Dragan Petrovec je na shodu pozval k uporu proti "največji grožnji današnjega časa" – stopnjevanju oboroževanja in nasilja, pri katerem vsakodnevno ubijanje otrok in mater postaja rutina pred očmi vse manj občutljive javnosti. "Vselej je največ žrtev prav med tistimi, ki sanjajo o miru in nikoli niso nikomur storili ničesar žalega," je poudaril.

Opozoril je tudi, da smo izgubili možnost "pravičnega sveta, saj smo dopustili jedrsko orožje, proti kateremu ni več obrambe." "Zato je popoln nesmisel govoriti, da kdorkoli lahko premaga katerokoli jedrsko velesilo. A to še ne pomeni, da moramo pred velesilami poklekniti. Nadaljevati je treba borbo za odpravo jedrskega orožja, kar smo v preteklosti že začeli." Verjame, da so nove generacije tega sposobne.

Rastko Močnik, upokojeni profesor sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je poudaril, da zahtevajo le, da se slovenska vlada ravna po slovenski ustavi, ne pa po ukazih birokracije EU. Da nas k uresničevanju mirovne politike zavezuje tudi slovenska ustava, je poudaril tudi direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori. "Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja," je izpostavil 124. člen ustave. Alternativa tej poti je po njegovem mnenju pogubna: "Urejanje mednarodnih odnosov bomo prepustili generalom in vojaški industriji – in spet bomo gledali, kako mlade fante pošiljajo na fronte."

'Najvišjo ceno bodo plačali tisti, ki se nimajo kam umakniti'

Vsi udeleženci in govorci zavračajo retoriko, da je edina pot do miru pripravljanje na vojno, "s katero nas evropski in domači voditelji poskušajo prepričati v dodatno zaostrovanje konfliktov, preusmerjanje proračunskih sredstev v orožarsko industrijo in ki bo prej ali slej prinesla tudi nove množice mrtvih na frontnih linijah". Poudarili so, da načrti za oboroževanje Evrope potekajo brez sleherne javne razprave, brez demokratičnih procesov, kot da gre za nekaj povsem samoumevnega in neizogibnega.

"Evropski politiki se v zagovor militarizaciji sklicujejo na mednarodni red, zaščito svobode in demokracije, pri tem pa mirno pozabljajo na leta trajajočo okupacijo in genocid v Palestini, zaradi katerega ni EU izrekla nikakršnih sankcij. Za njihovimi puhlicami se v resnici skriva nadaljevanje ekonomskih strategij z drugimi sredstvi, kakor pripravo na vojno razume precejšen del evropske politike, v milijardnih investicijah vidijo predvsem priročno rešitev grozeče gospodarske recesije," menijo ter dodajajo, da to ni le etično sprevrženo, temveč tudi ekonomsko neracionalno.

Oboroževalska mrzlica bo prinesla predvsem še več astronomskih dobičkov kapitalskim elitam, vsi drugi pa bomo zanje plačevali, so prepričani. Najvišjo ceno, tudi s svojimi življenji, pa da bodo plačali tisti, ki se nimajo kam umakniti.