
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju sporočila, da je bil varuh iz medijev seznanjen, da je državni svet pripravil novelo zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa ter ga vložil v zakonodajni postopek.
Ker varuh človekovih pravic ni bil vključen v pripravo zakona, ki bistveno spreminja veljavno ureditev posegov v človeško telo, je varuhinja predsedniku DZ poslala pripombe in predloge ter predlagala, da z njimi seznani pristojna delovna telesa DZ.
Po oceni varuha človekovih pravic predlagane spremembe zakona bistveno posegajo v njegovo zasnovo, saj ne temeljijo več na vnaprejšnjem izrecnem soglasju posameznika, temveč na zakonski domnevi, da posameznik soglaša, če izrecno ne nasprotuje. Takšna ureditev na področju človekovih pravic je zelo občutljivo vprašanje, zato mora zakon predvideti ustrezne varovalke, ki bodo zagotavljale, da bo tudi po smrti človekovo telo primerno zavarovano pred posegi.
V predlagani noveli je to varstvo zagotovljeno z določbo, da lahko svojci umrlega izrecno nasprotujejo odvzemu delov človeškega telesa. Takšno nasprotovanje mora sicer navesti tudi okoliščine, ki kažejo, da je umrli že za časa življenja nasprotoval posmrtnemu odvzemu delov telesa. Ker pa zakon ne predvideva nikakršnega postopka ali odločanja o teh okoliščinah, bodo dejansko pomenile nasprotovanje, ki ga je treba upoštevati. V uradu varuha pravijo, da zato s tega vidika nimajo pripomb k predlogu zakona, vendar pa opozarjajo, da bi zakon moral predvideti poseben način opozarjanja posameznikov na novosti, saj po dosedanjih izkušnjah vemo, da niti osebni zdravniki niti pacienti večinoma z njimi ne bodo seznanjeni.

Zato varuh predlaga dodaten razmislek o možnih končnih določbah zakona, ki bi predvidele obvezno seznanitev vsakogar z obrazcem, ki omogoča zavrnitev soglasja v določenem roku ob prvem obisku osebnega zdravnika ali pa primerno javno kampanjo v medijih, ki bi jo izvedla vlada oziroma ministrstvo za zdravje.
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.