Odziv na opozorilo v Portorožu: tuji aktivisti skušajo utišati stroko

Pred referendumom je treba po mnenju aktivistov organizacije Greenpeace razrešiti vprašanja, povezana s financiranjem novega jedrskega reaktorja, kot so: kdo bi jedrski reaktor plačal, ali bi se v financiranje vpletla država, kakšne posledice bi to prineslo za državljane in proračun ter ali bi si Jek 2 za izvoz postavili tujci. Kot so namreč opozorili, so stroški projektov gradnje jedrskih elektrarn v svetu v zadnjih desetletjih močno narasli.

Povečevanje končne cene jedrskih projektov, ki se močno razlikujejo od prvotnih, po njihovem ni edina težava. "Stroški proizvedene električne energije iz jedrskih elektrarn se še naprej povečujejo, medtem ko obnovljivi viri energije beležijo stalno znižanje stroškov," so navedli in dodali, da je jedrska energija postala najdražji vir energije na ravni uporabnikov, celo dražji od plinskih elektrarn.

"Projekti gradnje novih jedrskih elektrarn v veliki meri postanejo ekonomsko upravičeni le, če država sodeluje pri zmanjševanju tveganja naložb za zasebne vlagatelje, bodisi prek jamstev za posojila ali različnih oblik državnega (so)lastništva," so poudarili in spomnili, da naj bo vsem v opomin zgodba Termoelektrarne Šoštanj (Teš). V njej se je gradnja bloka šest močno podražila, Teš pa bo morala sedaj zaradi neekonomične proizvodnje elektrike iz premoga reševati država.

"Zahtevamo, da se vlada opredeli do instituta državnega poroštva v primeru gradnje drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem (Jek 2). Vlada naj predloži jasen odgovor o morebitni udeležbi v investiciji in tveganjih, ki jih ta prinaša za državni proračun in davkoplačevalce Slovenije, ter predstavi, kaj bi to pomenilo za splošno blaginjo prebivalstva in javnofinančne ukrepe," so zapisali v sporočilu za javnost, v Portorožu pa so aktivisti iz osmih držav razpostavili sode, ki ponazarjajo radioaktivne odpadke.

Očitki, da skušajo aktivisti utišati stroko

Da tuji aktivisti širijo laži in skušajo utišati stroko, pa so se na današnjo akcijo Greenpeacea odzvali v platformi podpornikov jedrske energije JedrskaSi. "Stroka je bila pri energetskih investicijah v Sloveniji že preglašena in posledice takšnih odločitev čutimo še danes," so zapisali in dodali, da se vse več držav v želji po zmanjšanju onesnaženja in zagotovitvi dovolj elektrike obrača k jedrski energiji.

Trenutno je po njihovih navedbah samo v Evropi predlaganih več kot 40 novih jedrskih reaktorjev, primerjava projekta širitve jedrskih kapacitet s Tešem pa se jim zdi neprimerna. "Pri Teš 6 je šlo za tehnologijo, za katero je bilo jasno, da se njen čas izteka. Jedrska energija pa je v tem trenutku v fazi rasti," so navedli.

Kot so dodali, imajo obnovljivi viri energije še vedno tehnične omejitve in ne morejo samostojno napajati elektroenergetskega sistema. Prepričani so, da za boj s podnebno in energetsko krizo ter strateško neodvisnost od tujcev potrebujemo vse nizkoogljične vire energije, ki so na voljo. "Nasprotovanje jedrski energiji nas bo dolgoročno vezalo na fosilna goriva ali pomanjkanje in posledično drag uvoz," so prepričani v platformi.

'Namesto demoniziranja jedrske tehnologije'

Konferenca Jedrska energija za novo Evropo (Nene 2024) v organizaciji Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije sicer poteka od danes do petka, na njej pa po navedbah organizatorjev sodeluje okoli 230 vodilnih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz 27 držav. Govora bo o stanju in razvoju jedrske energetike in jedrskih raziskav ter pomenu jedrske energije za zanesljivo oskrbo z nizkoogljično energijo.

Kot je po navedbah društva v nagovoru dejal predsednik programskega odbora konference in vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan Luka Snoj, je pomembno vlagati v izobraževanje in znanost ter razširjati znanstvena spoznanja in dejstva v vsa družbena področja.

Poudaril je, da med približno 100-letno življenjsko dobo jedrske elektrarne človeštvo doživi ogromne družbene, demografske in tehnološke spremembe, edini način, da se soočimo s temi spremembami, pa so stalne raziskave in razvoj.

Kot je dodal, jedrska tehnologija potrebuje tudi enake konkurenčne pogoje. "Namesto da bi demonizirali jedrsko tehnologijo, bi si morali prizadevati za to, da imajo vse industrije tako visoko razvito tehnično in varnostno kulturo, da se vse emisije v okolje in odpadki obravnavajo po enakih standardih kot radioaktivne snovi," je povedal.

Na konferenci, ki so jo danes poleg Snoja slovesno odprli Igor Lengar iz Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, direktor Instituta Jožef Stefan Boštjan Zalar in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, bo sicer nastopilo pet vabljenih govorcev, poleg tega bo na 13 plenarnih sejah več kot 140 strokovnih predstavitev.

Društvo jedrskih strokovnjakov je na novinarski konferenci pred odprtjem konference predstavilo stališča do resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije. Med drugim menijo, da je izjemno pomembno široko pojmovanje jedrske infrastrukture in jedrskega programa v državi, ki ga nakazuje resolucija.

"Sodobna in celovita jedrska infrastruktura obsega tako industrijsko-energetske objekte za proizvodnjo energije in za ravnanje z odpadki, kot tudi raziskovalne objekte ter upravne, izobraževalne, raziskovalne, infrastrukturne in industrijske organizacije," so navedli v stališču.