Opozorila so bila zaman: težave so tukaj

Že od lanske pomladi beležijo daljše pomanjkanje padavin, posledice so očitne. Tako na površinskem sloju tal kot na drugih delih vodnega kroga v strugah in podzemnih vodah. Prvi znaki ekstremne suše. "Upravljanje z vodami je pri nas zelo lokalno opredeljeno. Pri Rižanskem vodovodu denimo so že začeli pozivati k varčni rabi vode, kar je prvi korak. V nekaj dneh lahko sušna območja ob ekstremnih temperaturah, ki so napovedane za ta teden, preidejo v ekstremne razmere," opozarja agrometeorologinja Andreja Sušnik z Agencije za okolje (ARSO). 

Mogočni Pad: sušenje posledica drastičnega upada vodnih zalog v Alpah

V zadnjem mesecu iz Severne Italije prihajajo pretresljivi prizori sušenja reke Pad, vira italijanskega kmetijstva v tem delu države. Pri kmetijski zvezi so že napovedali upad pridelka sadja in zelenjave do 40 odstotkov, pridelava koruze in soje naj bi upadla za polovico. Vzrok je vse hitrejše taljenje snega v Alpah. To je območje naravne zaloge vode za 'hude čase', manj je padavin, izhlapevanje je hitrejše. Če so s svojimi zalogami ledeniki in debela snežna odeja v preteklosti še meseca maja pomagali blažiti posledice visoke vročine in suše, jih v zadnjih 2 letih skorajda ni bilo. 

Izredno stanje, hudi varčevalni ukrepi, katastrofalne razmere za turizem, zdravje, kmetijstvo, zmanjševanje proizvodnih kapacitet na hidroelektrarnah zaradi prenizkega vodostaja. V zadnjih 70 letih takšnih razmer v Italiji še ni bilo. Celotno območje Mediterana, tudi severnega dela, bo doživljalo podobne razmere kot posledice podnebnih sprememb. "Z naraščajočimi temperaturami se poveča izhlapevanje vode iz tal. Hkrati se z višjimi temperaturami dvigne meja sneženja in tako se zmanjša zaloga vode, ki se v obliki snega in ledu shrani v hladni polovici leta in je na voljo spomladi in poleti. Če se je območje Alp ogrelo za 2 stopinji Celzija napram predindustrijski dobi, to pomeni, da se je snežna meja dvignila za 300 metrov. Hkrati s pomanjkanjem padavin je to recept za sušo."  opiše Žiga Zaplotnik, meteorolog in podoktorski raziskovalec iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Lahko pride tudi do konfliktov

Se lahko italijanski scenarij zgodi tudi pri nas? Suša ni lokalen pojav. Voda je stvar porečij, ki gredo čez več držav, na primer Donave, Save. Vodni viri niso omejeni na samo en izvor, vse prihaja z Alp, dolvodno se oskrbujejo s padavinami. Projekcije za celotno JV Evropo kažejo, da se bo zaradi toplejšega podnebja intenzivnost suš precej povečevala in bodo pogostejše. Sušnikova pojasni: "Vodni rezervoar je eden in edini za vse nas, prednost sicer ima pitna voda, ki jo vodni viri zaenkrat še zagotavljajo, manj pa je prioritet definiranih v ostalih sektorjih, hidroenergija, turizem, kmetijstvo, v tem primeru se bomo morali dogovoriti, kdo ima prioriteto za rabo vode. To nas že nekaj let zelo skrbi, čeprav nas upravljalci z vodnimi viri prepričujejo, da to ni večji problem. Vendar, če pride do takih ekstremitet, lahko pride do konfliktov, na koncu je lahko moten tudi servis pitne vode." 

 "Na ARSO ravno izvajamo skupni projekt sosednjih držav in Francije, ki se ukvarja s sušo v Alpah. To je dejavnik, ki ga v preteklosti nismo poznali, zdaj se pa to odraža tudi v celotnem sistemu dolvodno. Toplejše zime, toplejše pomladi, neugodno razporejen padavinski režim med letom v teku vegetacijske sezone in rezultati so tukaj. Kar že leta opozarjamo, da bodo podnebne spremembe povzročile težave tudi tam, kjer smo padavinsko bogatejši oziroma kjer s sušami doslej ni bilo težav,"  še dodaja Sušnikova.

'Peklenski' vodni krog

Višje temperature pomenijo večje izhlapevanje, kar vodi v bolj sušna tla. Če so tla bolj sušna, se še hitreje ogrevajo, saj se toplota v manjšem deležu porablja za izhlapevanje vode iz tal in v večjem deležu za segrevanje. Hkrati je na voljo tudi manj vlage za razvoj neviht. "Različne študije kažejo, da je nizka vlažnost tal v poznospomladanskem obdobju zelo dober napovedovalec poletne vročine v Evropi,"  pojasnjuje Zaplotnik in dodaja, da se je poleg tega pot ciklonov zmernih širin že premaknila za nekaj stopinj proti severu, kar pomeni, da nas vremenske motnje, ki prihajajo z območja severnega Atlantika, poleti dosežejo redkeje, ta trend pa se bo glede na projekcije klimatskih modelov še nadaljeval.