Opozorila ob dnevu svobode tiska

Ob dnevu svobode tiska v Društvu novinarjev poudarjajo, da se dogaja beg oglaševanja na internet in k novim generacijam uporabnikov, ki imajo manj časa za tradicionalni tisk in televizijo. Vse to pa ruši medijski trg. Klasični mediji se na to odzivajo z rezanjem zaposlenosti in stiskanjem uredniških stroškov na račun kakovostnega novinarstva, opozarjajo v Evropski zvezi novinarskih združenj.

Na omenjeno dejstvo je pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament bodoče poslance opozorila Evropska zveza novinarskih združenj, navajajo v Sindikatu novinarjev Slovenije in Društvu novinarjev Slovenije. Kot opozarjajo, se ravnotežje med javnimi in zasebnimi informacijskimi servisi ruši v škodo izvajanja javnega interesa po obveščenosti, kjer trg obvladujejo javni mediji, pa so predmet hujših političnih pritiskov.

"Evropska stanovska zveza, ki svoje člane sicer opogumlja s poklicnimi etičnimi zavezami, spoznava, da te same po sebi ne zadostujejo, odkar se interesi profita in trga ne ujemajo več s pravicama do obveščenosti in svobode izražanja," ugotavljajo v sindikatu in društvu novinarjev. Zato so v krovni evropski novinarski organizaciji politične vodje strank evropskega parlamenta pozvali k razpravi, "ki ne bo omejena le na komunikacijske politike in tehnične vsebine, ampak na prihodnji prispevek medijev k demokraciji".

Kot sta v današnji izjavi za javnost zapisala predsednik novinarskega sindikata Iztok Jurančič in predsednik novinarskega društva Grega Repovž, so problemi v Sloveniji enaki: zagotovitev medijske raznolikosti, uredniške in novinarske neodvisnosti v informiranju, skrb za ravnotežje med kakovostjo obveščanja in tržno konkurenco.

O medijskem pluralizmu

V določenih okoljih, predvsem v novih članicah, so že dosegli mejo tržne in lastniške koncentracije, ko prosta tržna konkurenca avtomatično ne zagotavlja medijskega pluralizma. "Političnega in ideološkega orodja ni več mogoče obravnavati le v ekonomskem jeziku," opozarjata Jurančič in Repovž. Ob tem dodajata, da so zanemarjena tudi vlaganja v človeški kapital, znanje in izobraževanje, v novinarstvu se povečuje delež prekarnega dela samozaposlenih, javni mediji so v krizi zaradi načina financiranja in političnih pritiskov, tiskani mediji so ogroženi zaradi rasti internetnega oglaševanja, kršijo se pravila konkurence.

"Podobna opozorila Evropskega parlamenta jasno kažejo, da si politiki močno prizadevajo, da bi tržne in lastniške koncentracije v evropskem medijskem prostoru in medijski pluralizem obravnavali kot dve plati iste medalje," pišeta Jurančič in Repovž.

"V slovenskem okolju se vse to le potencira, ker je stopnja medijske koncentracije zelo visoka, toliko bolj pa je na omejenem in majhnem medijskem prostoru nujna večja skrb za ravnotežje med javnim interesom, obvladovanjem medijev in tržno konkurenco," opozarjata Jurančič in Repovž.

Ob tem dodajata, da so se bili v novinarskih stanovskih organizacijah v preteklem volilnem ciklu prisiljeni odzivati predvsem na problem političnega in lastniškega obvladovanja medijev. "Sedaj upamo in pričakujemo, da se bosta parlament in vlada usmerila k izpolnjevanju lastnih političnih zavez. Odpiranje široke javne razprave o vlogi medijev v demokraciji v evropskem prostoru in volitve v Evropski parlament odlično sovpadajo z njimi," še dodajata.

Lastniška struktura medijev

V Združenju novinarjev in publicistov ob dnevu svobode tiska opozarjajo na nekatere ugotovitve glede stanja medijske svobode v Sloveniji. V izjavi za javnost so med drugim izpostavili probleme lastništva, statusni in materialni položaj novinarjev, zamenjave urednikov in politične zlorabe v novinarstvu.

V združenju pa opozarjajo tudi na to, da so se nekateri novinarji znašli v civilnih in kazenskih postopkih, na šibkost samoregulacije in skrbi za profesionalno etiko ter na izključevanje dela civilne družbe iz postopka sprememb medijske zakonodaje.

Med opozorili na krizo predsednik združenja Peter Jančič izpostavlja tudi varčevalne ukrepe časopisnih hiš, ki že nekaj časa beležijo upad prodanih naklad in branosti, zaradi krize se bo ta trend po mnenju Jančiča najverjetneje še okrepil. Varčevalni ukrepi so že prizadeli predvsem honorarne in občasne sodelavce v uredništvih, navaja Jančič.

Problematična je za Jančiča tudi šibkost samoregulacije in skrbi za profesionalno etiko v Sloveniji. Izpostavlja stagnacijo "na poti k učinkovitejšemu organu, ki bi skrbel za presojo ravnanja novinarjev in katerega odločitve bi imele neposredne učinke".

Kot navaja, so v Združenju novinarjev in publicistov predlagali nadgradnjo sedanjega častnega razsodišča ali pa ustanovitev tiskovnega sveta. "Združenje je predlagalo, da bi popravili tudi kodeks etike in vanj vključili določbe, ki bi razreševale tudi pravico do popravka in odgovora in določbe o obveznostih medijev, ko poročajo o svojih lastnikih ali njihovih interesih," navaja Jančič.