Opozicijo skrbi razslojevanje

Poslanke in poslanci so na izredni seji obravnavali paket davčne zakonodaje: zakona o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davčnem postopku, o davku na dodano vrednost, o davku na promet nepremičnin, o davku na dediščine in darila ter o davku na vodna plovila. Sejo o davčnem postopku bodo nadaljevali v sredo.

Temeljni cilj predloga zakona o dohodnini je po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka "zmanjšati obremenitev aktivnih dohodkov fizičnih oseb z dohodnino". To naj bi dosegli predvsem s povečanjem splošne davčne olajšave in zmanjšanjem progresivnosti obdavčitve aktivnih dohodkov, je povedal Bajuk.

Najnižji razred, v katerem je skoraj 63 odstotkov vseh zavezancev, zdaj plačuje dohodnino v višini 16 odstotkov. Po novem se bo davčna obremenitev najnižjih plač ohranila, število zavezancev v prvem razredu pa se bo povečalo za osem odstotkov, je pred koncem obravnave predloga zakona o dohodnini povedal finančni minister Andrej Bajuk. "Vsi ti zavezanci bodo plačevali manj dohodnine, saj se splošna olajšava zvišuje za 11 odstotkov," je zagotovil.

Pri dohodnini naj bi se število davčnih razredov zmanjšalo na tri, stopnje obdavčitve pa so predvidene v višini 16, 27 in 41 odstotkov. Ob tem je Bajuk opozoril, da se bo "število zavezancev v prvem davčnem razredu povečalo za osem odstotkov". Glede očitkov o znižanju obdavčitve najbolje plačanih zavezancev pa je Bajuk opozoril, da "tako visoke progresije, kot jo ima Slovenija zdaj, ne poznajo nikjer na svetu". Vlada namesto sedanje lestvice s petimi razredi, po kateri so najvišje plače obdavčene s 50 odstotki, predlaga le še tri davčne razrede, pri čemer je najvišja davčna stopnja predlagana v višini 41 odstotkov.

Obdavčeni upokojenci s 435.000 neto pokojnine

Splošna olajšava, priznana vsem davčnim zavezancem, se zvišuje, skoraj vse ostale olajšave pa se odpravlja, med drugim tudi olajšavo v višini dveh odstotkov osnove za različne namene.

"Predlagano obdavčevanje dohodkov posameznikov temelji na načelu, da se del dohodkov iz aktivnosti obdavčuje s progresivnimi davčnimi stopnjami, drug del dohodkov iz premoženja pa po proporcionalni davčni stopnji," je pojasnil Bajuk.

Glede obdavčitve upokojencev je državni sekretar Andrej Šircelj poudaril, da bodo bolj obdavčeni le tisti upokojenci, katerih pokojnine presegajo 435.000 tolarjev neto. "Teh pa je 0,7 odstotka," je navedel.

Splošna davčna olajšava 2800 evrov

Splošna davčna olajšava, priznana vsem davčnim zavezancem, se povečuje za 11 odstotkov na 2800 evrov in je še vedno predvidena kot zmanjšanje davčne osnove. Pri olajšavah so sicer po Bajukovih besedah predvidene precejšnje spremembe, v splošnem naj bi jih nadomestila višja splošna olajšava in blažja progresija.

Oprostitve dohodnine ostajajo nespremenjene, dodane pa so še nekatere nove, med katerimi je Bajuk izpostavil oprostitev za subvencije za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, dohodke za pripravljenost v civilni zaščiti, prejemke za izvajanje socialno-varstvene storitve oskrbe, posmrtnine ter izplačila na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju v zvezi s opravljanjem osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Olajšava za prakso v poklicnem izobraževanju

Obstoječim olajšavam (za vlaganja v raziskave in razvoj, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za zaposlovanje invalidov ter za donacije za nepridobitne namene) se po njegovih besedah pridružuje nova olajšava za spodbujanje izvajanja praktičnega dela v sistemu strokovnega izobraževanja.

V poslanskih skupinah koalicijskih strank pozdravljajo predlog zakona o dohodnini, nasprotno pa so v opoziciji do osnutka zakona kritični in ga ne nameravajo podpreti.

Pri dejavnosti povišan prag za normirane stroške

Na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti je predvidenih več sprememb, s katerimi naj bi se po zagotovili finančnega ministra za večje število zavezancev poslovanje poenostavilo. Prag, do katerega lahko davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost, ugotavlja davek na podlagi 25 odstotkov normiranih odhodkov, se povečuje s šestih na 10 milijonov tolarjev. Posebne izjeme za normiranje odhodkov so predvidene samo za kmetijsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ter za dejavnost domače in umetnostne obrti.

Nespremenjena obdavčitev kapitala

Predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb predvideva postopno znižanje splošne davčne stopnje na 20 odstotkov. To naj bi dosegli postopoma do leta 2010, pri čemer je v letu 2007 predvideno znižanje na 23 odstotkov.

"Na področju obdavčitve obresti, dividend in kapitala praktično ni sprememb," je zagotovil Bajuk. Dividende se bodo tako obdavčevale po 20-odstotni stopnji, obresti pa v letu 2007 še po 15-odstotni stopnji in od leta 2008 naprej po 20-odstotni. Pri tem je Bajuk opozoril, da je predvideno črtanje nekaterih kategorij dividendam podobnih dohodkov.

Nova obdavčitev kmetijske dejavnosti

"Na novo se ureja obdavčitev kmetijske dejavnosti," je še napovedal Bajuk. Celotni dejavnosti kmetijstva in gozdarstva bo omogočen prehod na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi normiranih odhodkov.

Kot pomembno novost pa je Bajuk izpostavil, da se bo kmetija obravnavala kot celota, kmečko gospodinjstvo se bo torej za davčne namene določilo kot skupnost fizičnih oseb. Poleg tega bodo zavezanci z manj kot 200 evri katastrskega dohodka plačila davka oproščeni. S tem se bo število zavezancev, ki bodo prijavili prihodke iz katastrskega dohodka, zmanjšalo za 70 odstotkov.

Pol odstotka za 'splošno koristni namen'

Bajuk je opozoril še na možnost, da zavezanec pol odstotka svoje dohodnine nameni za splošno koristni namen in s tem sam določi porabo svoje dohodnine. "V ta nov instrument pa bo vključena tudi možnost namenjanja dela dohodnine za delovanje političnih strank in sindikatov," je še povedal.

Bajuk je zavrnil še očitke, da bo predlagani zakon otežil socialni dialog. "Nasprotno, omogočil bo, da bo do dialoga prišlo," je zagotovil.