Za takšen korak so se poslanke in poslanci SDS, NSi, SLS, SNS in SMS odločili po sredinem odzivu vladne koalicije na opozicijski predlog za dopolnitev ustavnega zakona glede izbrisanih. Z referendumom naj bi, kot so v SDS zapisali v izjavi za javnost, naslednji mandat državnega zbora razbremenili razprav o izbrisanih ter zavarovali davkoplačevalce pred izplačevanjem visokih odškodnin.
Koalicija je v sredo zavrnila ponujen predlog opozicije, da se sistemski zakon zavrne in se sprejetjem že pripravljenega ustavnega zakona čim hitreje, brez dodatnih polemik in na pravičen ter pravno korekten način uredi problematika izbrisanih, so zapisali v SDS.
Referendum bi po njihovem mnenju lahko potekal hkrati z državnozborskimi volitvami 3. oktobra. Ob vložitvi referendumske zahteve pa znova predlagajo vladnim strankam, da še enkrat razmislijo o zavrnitvi opozicijskega predloga ter že na za 31. avgust sklicani izredni seji ali na prihodnji izredni seji v septembru zavrnejo sistemski zakon in sprejmejo ustavnega. V takšnem primeru bodo opozicijski poslanci zahtevo za razpis referenduma umaknili.
Referendumsko vprašanje
Referendumsko vprašanje, kot ga predlagajo podpisniki zahteve, naj bi se glasilo: "Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 2. 1992 v RS prijavljeno stalno prebivališče vprašanje odškodnin uredi tako, kot je v njem predlagano?". Podpisniki zahteve tako predlagajo, da se o usodi določb, ki urejajo vprašanje odškodnin, odloči na predhodnem zakonodajnem referendumu. Število zahtevkov izbrisanih za odškodnine se namreč, kot so pobudniki zapisali v obrazložitvi, povečuje sicer počasi, vendar so posamezni zahtevki izjemno veliki in dosegajo so 227 milijonov tolarjev.
Že peta pobuda za referendum o izbrisanih
Tokratna referendumska zahteva je že peta referendumska pobuda, ki je bila v zadnje pol leta vložena na sistemski zakon o izbrisanih. Zadnjo, četrto referendumsko pobudo, je v državni zbor 21. maja vložil član izvršilnega odbora SDS Branko Grims, in se je, podprta s 1250 podpisi volivk in volivcev, nanašala na vprašanje odškodnin izbrisanim in revizijo odločb o stalnem prebivanju. Državni zbor je zahtevo zavrnil, vendar se je Grims pritožil na ustavno sodišče, ki pa je nato 8. julija pritrdilo odločitvi državnega zbora; to je pobudo utemeljilo z dejstvom, da je bila zahteva vložena z namenom zavlačevanja. Še pred omenjeno pobudo so bile v državni zbor vložene še tri referendumske pobude, in sicer dve pobudi koalicije Slovenija in ena skupine volivk in volivcev s prvopodpisano Sandro Letica, sicer članico podmladka SDS.
Predsednik državnega zbora Feri Horvat bo zahtevo posredoval v presojo parlamentarni zakonodajno-pravni službi, ki bo referendumsko zahtevo preverila.
LDS: Gre za panično reakcijo SDS pred volitvami
Ponovna zahteva za referendum o izbrisanih, vložena tik pred začetkom volilne kampanje, je panična reakcija SDS, ki je "posledica njihovega strahu pred demokratičnimi volitvami", so v odzivu na zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih zapisali v LDS. Hkrati gre za nov poskus predlagateljev interpelacije, da bi se izognili soočenju, ki so ga pred časom sami predlagali, ter da bi se izognili argumentirani razpravi o bilanci in o razvoju Slovenije v obdobju od leta 2000 do 2004, so prepričani v LDS, kjer današnjo zahtevo po novem referendumu o izbrisanih ocenjujejo kot priznanje SDS, "da nimajo niti argumentov, s katerimi bi ovrgli uspehe Slovenije, niti programa, s katerim bi odgovorili na izzive prihodnosti".
Zatekanje k problemu izbrisanih tik pred volitvami z vsebino in na način, ki ju je ustavno sodišče že večkrat razveljavilo, je "poskus odvrnitve ljudi od udeležbe na volitvah in zanikanja demokratičnih volitev kot ključnega dogodka parlamentarne demokracije - vseljudskega izbora najverodostojnejših ljudi z najboljšimi rešitvami", ocenjujejo v LDS. To pa je v demokratični Evropi neznano in nelegitimno početje, so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da pri tem v skladu z vnaprejšnjo napovedjo ne bodo sodelovali.
