Vlada je pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2003 in predloga proračuna za leto 2004, ki ju je sprejela v torek, zaobšla socialne partnerje. Kot pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), so bili socialni partnerji doslej redno vključeni v nastajanje proračuna in proračunskega memoranduma, zato pričakujejo, da bo predvideni razrez državne blagajne za prihodnji dve leti še pred poslanci lahko obravnaval tudi Ekonomsko socialni svet. V opozicijskih strankah so do proračuna večinoma kritični, da gre za "pameten kompromis", so ocenili le v ZLSD.
"Pričakujemo, da bo vlada s spremembami proračuna seznanila tudi socialne partnerje," je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Socialni partnerji so bili namreč doslej redno vključeni v nastajanje proračuna in proračunskega memoranduma. V ZSSS, kjer s predlogom proračunov sicer niso podrobneje seznanjeni, upajo, da predlagane spremembe ne bodo prizadele socialnih pravic, ter da bo zagotovljenih zadosti sredstev za nujne strukturne spremembe v našem gospodarstvu.
V Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo, da s proračunskimi dokumenti še niso podrobneje seznanjeni. Vseeno pa v prvih odzivih izražajo upanje, da se bodo trditve finančnega ministra o razvojnih spodbudah, ki naj bi jih vsebovala proračuna za leti 2003 in 2004, uresničile. "Delodajalce predvsem zanima, kaj je z davkom na izplačane plače. Že več let vlado pozivamo, naj ga ukine oz. vsaj zviša prag obdavčljivosti, saj je v nasprotnem primeru za delodajalce vsakršno nadaljnje zvišanje prispevnih stopenj za zdravstveno blagajno nesprejemljivo," je dejal sekretar združenja Vitko Roš. Obenem pa je menil, da proračun sploh ne upošteva notranjih rezerv, po katerih bi lahko v okviru prizadevanj za zniževanje primanjkljaja posegli proračunski porabniki.
Vzrok za spremembe državnega proračuna za leto 2003 po mnenju predsednika SDS Janeza Janše ni v slabih kazalcih svetovnega gospodarstva, saj ti niso nič slabši kot spomladi, ko je vlada predlagala rebalans letošnjega proračuna. Kot je Janša povedal na današnji novinarski konferenci, bi morali vzrok za že drugi rebalans decembra lani sprejetega dveletnega proračuna iskati kar doma, in sicer v nedokončanih reformah predvsem finančnega sektorja, potrebna pa bi bila tudi reforma sistema socialnega varstva.
Janša je kritiziral tudi predvideno dokaj občutno povečanje deleža nedavčnih prihodkov, ki naj bi se jih v letu 2003 v proračun steklo za skoraj 15 milijard tolarjev več. "To pa pomeni, da namerava vlada še povečati razprodajo državnega premoženja."
Tudi v SNS so kritični do predlogov obeh proračunov, ki ju je poslanec Sašo Peče označil za prikrivanje javnofinančne krize. Kot je pojasnil, vlada ni sposobna pridobivati prihodkov iz zakonskih osnov, poleg tega pa je predvidela tudi nadaljevanje po njegovem mnenju neustreznih potez pri prodaji državnega premoženja. "To je se je potrdilo tudi v prvi polovici leta, ko smo NLB prodali za tekoče potrebe," je poudaril. Po Pečetovem mnenju je razmerje proračunskih prihodkov med davčnimi in nedavčnimi viri z 90 odstotki v korist davkov napačno. Tako pa je, ker se prihodki npr. od dobička pravnih oseb ne vnašajo v proračun in "tu je izvirni greh slovenskih javnih financ". Te temeljijo izključno na dveh virih: zadolževanju v tujini in davčnih prihodkih, kar vodi v padec stopenj gospodarske rasti ter zmanjšanje zaposlenosti in konkurenčnosti.
V ZLSD so s potekom koalicijskega usklajevanja, ki je pripeljalo do relativno mirnega sprejema predloga spremenjenega proračuna za leto 2003 in izhodišč za proračun za leto 2004, zadovoljni. "Prepričani smo, da so v proračunu vendarle zajeta tudi zadostna sredstva za izpolnitev tistih programskih prioritet, ki smo si jih kot stranka zadali," je povedal podpredsednik ZLSD Miloš Pavlica. V stranki se še posebej zavzemajo za pospešeno gospodarsko rast preko investicij kot tudi za socialno stabilnost družbe in v proračunu je po njegovem prepričanju za te programe zagotovljenih dovolj sredstev. Glede na sredstva, ki jih ima država na voljo, je rešitev zadovoljiva, je še povedal Pavlica, če bi bilo na voljo več denarja, pa bi ga bilo potrebno po njegovih besedah nameniti za reševanje nekaterih gospodarskih panog.
