Izračun Evropske komisije, po katerem bi utegnila Slovenija v obdobju 2007-2013 izpasti iz kroga upravičenk za pomoč regijam, katerih raven razvitosti je pod 75 odstotki povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) v EU za vlado ni presenečenje, je dejala ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač. "Slovenija pa se tudi pripravlja na oživitev pogajanj o členitvi na tri statistične regije, ki bi ji izboljšale finančni položaj" je povedala Kovačeva. "Verjamemo pa, kar to potrjujejo tudi naše simulacije, da bo Slovenija tudi v prihodnji finančni perspektivi ostala prejemnica sredstev iz bruseljske blagajne."
Državni sekretar Igor Strmšnik je kot pogoja za to izpostavil uspešno "obrambo" novega instrumenta blažitve statističnega učinka, ki ga je predlagala Evropska komisija in ostaja v razpravi. "Pri tem nismo sami, ampak smo skupaj s še nekaterimi drugimi državami, ki imajo podoben problem," je poudaril Strmšnik. Po njegovih besedah bo s pogajanji treba pohiteti, je pa Ljubljana, kot je menil "na drugi strani našla sogovornika, ki razume te naše potrebe po čimprejšnjem sklepu pogajanj". Pri tem računa na politično podporo vlade, Evropskega parlamenta, socialnih partnerjev in "drugih skupin pritiska, ki v Bruslju zastopajo slovenske interese".
Cvikl je optimist
”Slovenija bo tudi v obdobju 2007-2013 ostala neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna," je ocenil minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl. Pojasnil je, da ima Slovenija za to vse pogoje.
Minister je tudi napovedal, da si bo Slovenija prizadevala izpogajati dogovor o razdelitvi države na tri statistične regije, kar bi pomenilo, da bi bili lahko vzhodno in zahodnoslovenska regija upravičeni do sredstev za manj razvite evropske regije. Cvikl je prepričan, da ima Slovenija dovolj dobre argumente za razdelitev države na tri regije, čeprav naj bi regije v EU štele najmanj 800.000 prebivalcev.
Odzivi
Opozicija trdi, da je vlada pri pogajanjih pred vstopom v Evropsko unijo zavajala javnost, da bo Slovenija še do leta 2013 prejemala denarno pomoč. Po njenem mnenju naj bi bili za to krivi slabi pogajalci. Tisti pa, ki so v pogajanjih sodelovali, trdijo, da pogojev Bruslja ni bilo možno spreminjati.
Da bi Slovenija kljub vsemu prišla do kupčka denarja iz tako imenovanih bruseljskih strukturnih skladov, bi se morala razdeliti vsaj na dve do tri regije, ki bi se kot slabše razvite lahko uvrstile na seznam za dodelitev pomoči. To možnost načeloma podpira večina največjih strank, razen NSi. Sicer je predsednik NSi Andrej Bajuk o morebitni prikrajšanosti manj razvitih slovenskih regij za 24ur.com povedal, da so podatki o tem v javnost prihajali postopoma. "Pogajanja še niso končana in upamo, da do tega ne bo prišlo," je dejal. Če bo NSi po volitvah oblikovala vlado, se bodo zavzeli, da do sprememb pri financiranju regij ne bo prišlo. Sicer pa Bajuk meni, da se "nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha."
V SLS ocenjuje, da je vlada “podcenila problem t.i. statističnega efekta in je poslanke in poslance zavajala, da vstop Slovenije kot ene t.i. kohezijske regije ne bo vplival na koriščenje evropskih razvojnih sredstev.” Kot je dejal predsednik SLS Janez Podobnik, pa je poleg tega očitno imela Slovenija tudi slabe pogajalce.
"Mi smo vedeli, da ima Slovenija problem, ker ni razdeljena na regije oziroma ker so jo na Evropski komisiji želeli obravnavati kot eno samo regijo," pravi Dimitrij Rupel, član poslanske skupine SDS.
Kot je dejal Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD, pa vsak, ki pozna pogajanja v Evropski uniji in vsebino finančnih direktiv, ve, da vlada ni ničesar zamolčala, "ker je od stopnje razvitosti Slovenije v okviru članic Evropske unije odvisno, kakšne bodo pravice in kakšne bodo obveznosti."
