Trije opozicijski poslanci so postavili vprašanja predsedniku vlade Antonu Ropu. Janez Janša je vnovič postavil vprašanje glede uresničevanja ustavnega načela enakosti pred zakonom. Janez Podobnik je očital vladi nesposobnost pri reševanju problema na onkološkem inštitutu, Zmaga Jelinčiča pa so zanimali odnosi s Hrvaško in ekološko-ribolovni pas.
Zmago Jelinčič SNS je premiera spraševal o aktualnem vprašanju slovensko-hrvaških odnosov, tj. izvajanju zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je lani v Jadranskem morju razglasila Hrvaška. Ali bo premier zavaroval slovenske interese in Slovenija Hrvaški "ne bo dala vstopnice za pogajanja v EU", je zanimalo prvaka SNS. Vse evropske diplomacije so namreč po njegovih navedbah sestanek Slovenije, Italije in Hrvaške v Bruslju označile kot zmago hrvaške strani. Prišlo je zgolj do zapisa sestanka, ki ga bo Evropski svet vzel na znanje in bo postal le še eden od mnogih dokumentov o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Nasprotno po Ropovih zagotovilih ne gre samo za zapisnik sestanka; Slovenija bo vztrajala, da bodo določila tega dogovora postala dokument EU, ki bo Hrvate pospremil na poti v unijo. In v tem kontekstu "smo in bomo zaščitili slovenske nacionalne interese", je še dejal.
Dejstvo je, je poudaril predsednik vlade, da je Hrvaška lani razglasila ERC, ki naj bi 3. oktobra letos začela veljati tudi za Slovenijo. "Tudi z diplomatskimi aktivnostmi in aktivnostmi znotraj EU smo dosegli, da se ERC za Slovenijo ne bo začela uveljavljati, dokler ne bomo sprejeli in dosegli skupnega dogovora." Ob tem je spomnil, da je v začetku junija na sestanku pooblaščenih državnih sekretarjev Slovenije, Hrvaške in Italije v Bruslju ob navzočnosti predstavnika Evropske komisije prišlo do dogovora, da Hrvaška za države članice EU te cone ne bo uveljavila z nobenega vidika, dokler ne bo sklenjen skupni dogovor, pri čemer pa bodo upoštevani vitalni interesi sosednjih držav, članic povezave. Besedilo dogovora s tega sestanka bo pripravljeno za Evropski svet in za Slovenijo je ključno, da določila tega dogovora postanejo uradni dokument EU.
O obnovi onkološkega inštituta
V zvezi z vprašanjem Janeza Podobnika SLS o obnovi Onkološkega inštituta, na katerem je že nekaj časa obsevalna naprava v okvari, je Rop zagotovil, da sta njegova prenova in investicije nedvomno že kar nekaj časa prioriteta vlade. Vse od leta 2000 si je vlada prizadevala zagotoviti Onkološkemu inštitutu čim večje površine ter novo in dodatno opremo. Ob tem je spomnil, da je bilo v načrtu razvojnih programov predvidenih približno 13,4 milijarde tolarjev za te investicije, ki so se tudi realizirale, le v letošnjem letu 6,6 milijarde tolarjev, tako da gradnja teče pospešeno. Po Ropovih napovedih bo gradnja zaključena še letos, do konca leta. Vlada se je odzvala tudi na dogodek, ko so bili poplavljeni prostori inštituta, saj je zagotovila dodatna sredstva v višini štirih milijard tolarjev za pospešitev gradnje. Hkrati tečejo tudi investicijski projekti. Tako bo inštitut najkasneje v šestih mesecih dobil še en moderen linearni pospeševalnik, tako da bo na razpolago šest takšnih obsevalnih naprav, kar naj bi po kriterijih ministrstva za zdravje zadoščalo, je še dejal.
Temeljno vprašanje, ki ga ministrstvo mora zagotoviti in ga je zagotovilo že pri poplavi na Onkološkem institutu, je, da pacienti ne čakajo, je ob tem pojasnil minister za zdravje Dušan Keber. Ob tem je še dejal, da so zagotovili, da se operacije in čakanje na operacije ni podaljšalo preko enega meseca. Po ministrovih podatkih namreč onkološki bolniki daleč najmanj čakajo na operativni poseg v primerjavi z drugimi bolniki; čakajo manj kot en mesec.
Janša znova o korupciji in klientelizmu
Janez Janša SDS je premiera vnovič spraševal o tem, kaj bo vlada storila za uresničevanje ustavnega načela enakosti pred zakonom. Kot zanimivost naj navedemo, da je Janša omenjeno vprašanje na eni prejšnjih sej predsedniku vlade že zastavil. Državni zbor pa je imel že dve izredni zasedanji, med drugim namenjeni tudi temu vprašanju oz. vprašanjem, povezanim z domnevno korupcijo in klientelizmom v vladi, vladajoči koaliciji in podjetjih v državni lasti. Janša je ob tem vnovič opozoril na po njegovem mnenju neustrezno obravnavo zadev banka SIB, Orion in Zbiljski gaj ter ponovil opozicijsko zahtevo za bolj pluralistično sestavo nadzornih svetov v tistih podjetjih, kjer je država večinski lastnik in kjer s tem kapitalom opravlja vlada.
V odgovoru je Rop opozicijskemu poslancu očital, da navaja splošne obtožbe, kljub dvema izrednima sejama pa opozicija ni postregla z dokazi za korupcijo in klientelizem. Sicer pa je Rop vnovič ponovil, da je vlada sprejela vse potrebne sistemske ukrepe za boj proti korupciji, med drugim zakon, ki ga je državni zbor že sprejel, ter resolucijo o preprečevanju korupcije, ki jo državni zbor obravnaval na tej seji. Tudi v konkretnih primerih obstajajo "zelo jasne in konkretne aktivnosti nadzornih organov".
Kazenske zadeve, o katerih je beseda, so deloma v obravnavi, deloma pred sodiščem, deloma pri policiji, je povedala pravosodna ministrica Zdenka Cerar. Sicer pa je Cerarjeva še enkrat ponovila, da zakon točno določa, po katerih pravilih potekajo postopki. "Prvi korak k pravni državi je ta, da vsaka institucija opravi svoje delo in da druga drugo spoštujejo." Sicer pa po njenem mnenju kazenske zadeve ne morejo biti predmet obravnave državnega zbora. "Vesela bom, če bodo vaše stranke sodelovale v strategiji zoper korupcijo, ki smo jo sprejeli," je še dejala in poudarila, da kot ministrica za zdaj ne vidi nobene podlage, da bi ukrepala zoper kogarkoli zaradi nečesa, kar ni opravil ali je opravil nezakonito in bi bilo proti njemu treba uvesti postopek.
Z dnevnega reda umaknili zakon o TNP
Že pred začetkom seje pa so poslanke in poslanci z dnevnega reda umaknili štiri točke dnevnega reda. Tako so na predlog kolegija predsednika DZ umaknili tri splošne razprave; gre za tri sistemske zakone s področja notranjih zadev in regionalnega razvoja, in sicer za zakone o skladnem regionalnem razvoju, o društvih in o občinskem redarstvu. Na predlog opozicije pa so z dnevnega reda umaknili tudi zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki je v drugi obravnavi.
Poslanke in poslanci bodo tako obravnavali 26 točk dnevnega reda, med drugim bodo odločali tudi o treh predlogih za spremembo ustave. Gre za spremembe, o katerih je DZ dosegel najširšo stopnjo soglasja, in sicer glede enakopravnosti žensk in moških v političnem življenju, prepovedi diskriminacije invalidov ter pravice do pokojnine. Za sprejem ustavnega zakona je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, torej 60, vendar pa s tem ustavno-revizijski postopek še ne bo povsem dokončan. Ustavne spremembe se bodo namreč uveljavile šele z njihovo razglasitvijo v državnem zboru.
