Opozicija predlaga razrešitev

Članice in člani odbora za kulturo, šolstvo in šport iz vrst opozicije so danes na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovili predlog za razrešitev poslanca SDS Branka Grimsa s funkcije predsednika omenjenega odbora. Grimsu očitajo arogantno, nekorektno in neprofesionalno vodenje sej odbora, zato Cukjatiju predlagajo, da ga razreši čim prej.

Predlog so podpisali samostojni poslanec Slavko Gaber, Barbara Žgajner Tavš (SNS), Mitja Slavinec (LDS) in Majda Širca (NP).

Po oceni podpisnikov omenjenega pisma je Grims ob sprejemu pozicije predsednika začel izgubljati stik z realnostjo. Predsedniku odbora očitajo "nenehno prekinjanje sogovornikov, škodoželjne mahinacije ter politične diskvalifikacije," kar po mnenju opozicijskih poslancev onemogoča sprejemanje strokovno argumentiranih in utemeljenih pravnih aktov ter drugih določil. Grimsovo nekorektno vodenje sej parlamentarnega odbora po pisanju poslancev dokazujejo magnetogramski zapisniki sej odbora.

"Glede na način dela in vodenja sej odbora ter današnje vodenje javne predstavitve mnenj o predlogu novele zakona o osnovni šoli in noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je popolnoma jasna predsednikova nesposobnost in nekorektnost pri izpolnjevanju poslovniških določil v skladu z objektivnim in strokovnim pristopom," so še zapisali.

Cukjatija bo tem pozivajo, naj vodenje resornega delovnega telesa prepusti človeku, ki bo sposoben ustrezno opravljati svojo funkcijo. "Dejstvo je namreč, da je pod taktirko dosedanjega predsednika stopnja političnega enoumja in izrabljanja moči že zdavnaj prerasla v politično farso," so še zapisali.

Odziv SDS

Nekorektnost pa po mnenju poslanske skupine SDS pri vodenju sej "dejansko kažejo Pavel Gantar, ker ni povabil Mira Petka na sejo komisije, nekorektna je Majda Potrata, ker kljub poslovniško utemeljeni zahtevi SDS in s pozitivnim mnenjem zakonodajno - pravne službe ni sklicala seje komisije za peticije". Nekorektnost pri vodenju sej odborov kažejo tudi drugi opozicijski poslanci, so še zapisali v SDS.

Opozicijskim poslancem obenem vračajo poziv, "da prekinejo s politično farso, ki si jo pišejo sami in da ukrenejo kaj konkretnega za razvoj in utemeljevanje demokratičnega duha v Sloveniji."

Na odboru za šolstvo opravili javno predstavitev mnenj

Na odboru DZ za kulturo, šolstvo in šport je danes potekala večurna javna predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o osnovni šoli ter predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) za vso zainteresirano in strokovno javnost. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je uvodoma predstavil nekatere ključne točke obeh novel, sledile pa so različne razprave in razmišljanja ostalih udeležencev.

Zver je med drugim dejal, da želijo na ministrstvu s spremembami čim bolj smiselno in konsistentno dograditi šolski sistem. Pojasnil je, da obe noveli ne posegata tako temeljito v šolski prostor, kot se zdi; med drugim so poudarili tudi domovinski element, v okviru ZOFVI želijo zagotoviti brezplačno podaljšano bivanje v 5. razredu, želijo pa urediti tudi sistem zasebnega šolstva, s čimer bi preprečili diskriminacijo.

V okviru zakona o osnovni šoli pa uvajajo drugi tuj jezik in odpravljajo učni uspeh. Minister je izrazil željo, da se v državi pripravimo tudi na proces pokrajinizacije. "To je ena izmed korenitejših reform, saj bodo pokrajine zagotovo boljše opravljale delo, kot pa sedaj krovno nad tem država. Cilj sprememb je, da te prispevajo k boljši vključenosti otrok in večji enakosti med njimi.

Sindikat je zagovornik javne šole

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj je spregovori v imenu 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in kot že velikokrat poprej poudaril, da je sindikat zagovornik javne šole, čeprav zasebnim šolam ne nasprotujejo oz. celo menijo, da so v demokratični družbi potrebne in zaželene, ker obogatijo šolski prostor.

Pojasnil je tudi, da je pismo Za kakovostno javno šolstvo podpisalo že 16 civilnodružbenih združenj oz. organizacij, ter dodal, da so "izraz prepričanja, da so sedanje spremembe za javno šolo škodljive". Obenem je ovrgel trditev, da so v sindikatu vse zavrnili, saj so načeloma med drugim podprli uvedbo obveznega drugega tujega jezika, vendar pa nasprotujejo načinu uvedbe. Noveli ZOFVI pa očitajo, da ni pripravljena brez ustreznih analiz, med bistvene pripombe pa je uvrstil spremembe razmerja javnega in zasebnega šolstva.

Predsednik društva Pobuda za šolo po meri človeka Hubert Požarnik se je v okviru svoje predstavitve mnenja osredotočil na pomen vključevanja domovinske vzgoje v šole. "Društvo meni, da je to dopolnilo pomembna zadeva, še posebej v času globalizacije, ko se bomo Slovenci kot narod morali močno potruditi, da ne izginemo," je menil.

Miro Haček s Fakultete za družbene vede pa je predstavil nekatere rezultate raziskave o domovinski in patriotski vzgoji v Sloveniji. Mladi so v raziskavi za domoljubne lastnosti posameznika med drugim označili to, da oseba spoštuje ustavo, voli na volitvah in je zvesta domovini, trdo dela, pozna besedilo himne in simbole, ima spoštljiv odnos do slovenskega jezika ter pozna zgodovino države. Sicer pa tako osnovnošolci kot tudi srednješolci in študenti nasprotujejo uvedbi domovinske vzgoje kot obveznega predmeta v osnovnih šolah.

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Rok Hodej pa je med drugim dejal, da mora šolstvo ostati odgovornost države in ne sme postati odvisno od zasebnega sektorja, saj je "izobrazba temeljna človekova pravica in ne tržno blago". V DOS se obenem sprašujejo, kako se lahko zasebna šola ob 100-odstotnem financiranju še lahko imenuje zasebna šola. Obenem je še dejal, da bi moralo ministrstvo prisluhniti strokovnim argumentom in zakona uskladiti z vsemi udeleženimi v slovenskem šolstvu.

Spregovoril je tudi predstavnik uslužbencev na Škofijski gimnaziji v Mariboru Ivo Kerže, ki je eden izmed pobudnikov pobude Za pravično in kakovostno šolstvo. Kot je dejal, je želel izraziti podporo napovedanim spremembam, srž problema pa sam vidi v napačni terminologiji. Kot je pojasnil, v Sloveniji namreč ni pravih zasebnih šol, saj te med drugim izvajajo javne programe, učitelji pa so plačani povečini iz javnega proračuna. Predlagal je dikcijo "šole s koncesijo z veljavnim javnim programom". Obenem je menil, da je poenotenje na 100-odstotno financiranje zasebnih šol bolj pravično, in ne bo šlo na račun zasebnih.